25.09.2012 12:27, Arhiv Novice

ZLATO V LETU 2013; gostujoči komentar

Objavljamo nov gostujoči komentar v seriji komentarjev objavljenih od marca leta 2010. Glede na vaš odziv, dragi bralci, gre za bolj brane članke na naših spletnih straneh.

Kaj torej lahko pričakujemo v letu 2013 glede bodočega gibanja cen zlata, glede dosedanjih gospodarskih in še bolj političnih trendov?

Primerno je, da predhodno navedem, da je vrednost zlata v letu 2012 narasla glede na leto 2011 (po ceniku družbe Moro za 13,34 odstotkov), da pa je v vrhuncu leta 2011 dosegla ceno  44.220,00 € za kg (cenik družbe Moro, 09. 09. 2011). Zlato, po mojih baznih letnih podatkih od leta 1901 dalje, narašča konstantno. Silovit in nenadni, skoraj osemkratni skok cene zlata, je bil zaznan v času invazije SSSR na Afganistan. Temu je takoj sledil hud padec, ki pa se je ustavil še vedno kar nekaj nad začetno ceno zlata pred tem dvigom.

V zadnjih petih letih se je cena zlata dvignila skoraj za trikrat, ob čemer je bila leta 2008 skoraj celo leto negativna glede na predhodno leto. V desetletju pred nastopom zadnjih 5 let je bila letna rast  zaznana od začetnih 10 odstotkov v nekaj prvih letih, do zadnjih nekaj let tega 10 letnega obdobja v višini letne rasti 13 odstotkov.

Da bi cena zlata padla, osebno ne verjamem, niti ne verjamem, da bi rast padla pod višino običajnih obrestnih mer za potrošniške kredite. Posebej ne, v kolikor govorimo o recimo tri ali pet letnem obdobju. Ne glede na to ocenjujem, da je primerno, da osvetlim argumente tako za padec, kot tudi za dvig cene zlata.

Argumenti za morebitni padec cene zlata

Objave v medijih

Odkar obstajajo poleg zlata tudi drugi alternativni viri (kot nam jih hočejo prikazati v nasprotju z matematičnimi in zgodovinskimi dokazi) za shranjevanje realne vrednosti svojega minulega dela, so se pojavljale ocene »neodvisnih« piscev v medijih, ki so »resno« opozarjali na gotovo dejstvo, da bodo cene zlata padle in naj ljudje svoje prihranke umaknejo v boljše naložbe. Ob tem so verjetno mislili na sklade in nakupe delnic.

V zadnjih petih letih, ko je prišlo do praktično skoraj trikratnega povečanja cene zlata, smo bili lahko priče tovrstnim člankom, ki so posredovali celo neresnične podatke o gibanju cen delnic na eni in zlata na drugi strani, o čemer sem že podrobneje pisal v zadnjem letošnjem članku. Ti »neodvisni« pisci so se pojavljali v naših uglednih in celo strokovnih časopisih.

Bolj kot je cena zlata rasla, bolj »resni in alarmantni« so bili članki in seveda manj verodostojni, če si preveril matematične dokaze oziroma prevedel navedene podatke v številke.

Kolikšen delež denarja se je iz delniških trgov prelil v zlato tako ni razvidno samo iz rasti cene zlata preteklih let, temveč tudi iz tekstov prikritega obupa in opozarjanja, da naj se ljudje vendar vrnejo na delniške trge. S tem lastnikom in zaposlenim na teh trgih in v bankah omogočijo bogatenje na vaš račun, seveda za ceno ustreznega zmanjšanja vašega premoženja.

Takim člankom smo lahko še vedno priča. V kolikor se ti članki ne bodo več pojavljali, potem bo to resen znak, da bi cena zlata lahko padla. V izginotje teh člankov in padec cene zlata pač še vedno ne gre verjeti ob upoštevanju zgodovinskih dejstev, zakonitosti trga, živih spominov našega življenja ali vsaj zdravega razuma.

Povečana prodaja lomljenega zlata kot posledica prihoda revščine

V enem od prejšnjih člankov sem omenil spiralo padanja davčnih prilivov, posledično sredstev za šolstvo (govorimo o zahodni civilizaciji) in s tem padec kvalitete šolstva ter izgubo konkurenčnosti na svetovnem trgu. Ob tem se bo znižal življenjski standard, na kar pa ljudje ne bodo razumsko pristali in bodo živeli tudi naprej preko svojih prihodkov (posojila, lizingi ipd.), vse do bridkega konca, ki bo nastopil, če ne prej, z izgubo zaposlitve. Ob tem gre vzporedno tudi demontaža celotnega področja zdravstva, pokojnin, socialnih dejavnosti in urejenosti države.

Takrat, ko se pojavi vprašanje eksistence, nastopi zlato kot zadnji rešitelj. Nespametni imajo žal tega le v obliki nakita in ga pričnejo prodajati za preživetje ali vzdrževanje nerealnega nivoja življenja iz preteklih let.

V sosednji Hrvaški so po podatkih medijev v prvih treh mesecih leta 2012 odkupili toliko zlata kot v vsem letu 2011. Ker se celotni sredozemski bazen že  srečuje z nastopom revščine, in ker mentaliteta prebivalstva ne dopušča odrekanja, je verjetno tak pojav zaznati v tem celotnem območju.

Mirovanje letošnje cene zlata v primerjavi z oktobrom 2011 oziroma padec v letu 2012 glede na jesen 2011, je nedvomno pogojen s količinami, ki menda dosegajo več kot 25 odstotkov vseh virov zlata na trgu. V kolikor tega zlata ne bi bilo na trgu, bi bila cena sedaj sorazmerno, glede na druge vire, višja tudi za teh 25 odstotkov.

Zmanjšanje nakupa zlata v EU

V letu 2011 je bilo v zgodovini največ povpraševanja po zlatu. Prodaja je od let 2010 do 2011 narasla za 30 odstotkov oziroma za 1543 ton. Potrebno pa je vedeti, da je trend v Evropi v upadu, saj je kupna moč vse manjša, zato je tudi vse manj naložb v fizično zlato. Prav nasprotno je v hitro rastočih državah, kjer je nakupov vse več.

Ukinitev več diktatur v arabskem svetu, bodisi z neposredno vojaško zasedbo bodisi s posredno akcijo tujih sil preko domače populacije, pri nas nekoč poznano pod imenom »jogurtna revolucija«, je nedvomno povzročila, da je na trgu zlata manj kupcev, saj so bili diktatorji zelo velik in pomemben del trga oziroma nakupov zlata. Na drugi strani morajo v teh državah nove oblasti vzdrževati vzdržno stanje, saj je praviloma zaznati precej velik padec tako industrije kot kmetijstva. Poleg tega morajo svojim pomočnikom od zunaj uslugo vrniti, vse to pa stane. Tako se počasi pojavljajo večje količine zlata na trgu v obliki ponudbe starih državnih zalog, ki so jih novi »fevdalci« uspeli odvzeti prejšnjemu fevdalcu.

Tudi iz teh razlogov ni pričakovati, da bo cena zlatu padala. Ti novi fevdalci bodo zelo kmalu začeli izgubljati polet in skrb za družbo in bodo skrbeli sami zase in za svoje najbližje in tako kot vedno skozi tisočletja, kupovali zlato in ga skrivali.

V  kolikor se boste kdaj odpravili v muzej v Puli na Hrvaškem, boste morda lahko videli fotografije narejene leta 1945, ko so zavezniki z vojaško silo (Mamas & Papas – za tiste, ki veste, kaj je ta fraza takrat pomenila) morali zagotoviti lastnikom premoženja, da so lahko svoje premoženje in s tem tudi stroje iz svojih tovarn prenesli v Italijo, ko so se od tam izselili. Ljudska oblast jim ga je seveda poskušala odvzeti z aktiviranjem ljudskih množic. Na fotografijah so bile posnete  demonstracije, ki so po žaru borbe na bistveno višjem in boljšem nivoju kot današnji spopadi huliganov na nogometnih tekmah po mestih EU, Balkana.  Takoj ob selitvi pekarne je seveda zmanjkalo kruha, že v nekaj dneh je nato v mestu zmanjkalo elektrike, vode in seveda tudi ostale hrane.

Nadaljevanje te zgodbe pa ne izhaja iz muzeja, temveč iz ustnega izročila.

Mala vasica zraven Pule je pridelovala olivno olje. Prebivalci so ga z nastopom pomanjkanja hrane in grozeče lakote začeli prodajati meščanom le za zlato. Ko so prodali celotno zalogo olivnega olja, so  se v eni noči, vsi skupaj in seveda vsak s svojim zlatom, izselili v Italijo.

Vse dokler se prebivalstvo ne bo uneslo v svojih potrebah, za katere še vedno zmotno verjame »da jim pripadajo«, kot naj bi jim pripadale enake plače in službe, bodo prodajali svoj nakit, dokler ga bodo še imeli, četudi lakota še ni nastopila. Tisti, ki mislijo, da do lakote ali vsaj do pomanjkanja hrane v Evropi ne more več priti, se žal bridko motijo in jo bodo zelo kmalu lahko videli tudi neposredno, za kar ne bo potrebno čakati 10 ali 20 let. Ko bo drugje pričelo zmanjkovati hrane, je ne bodo več izvažali ali prodajali drugim, temveč bo namenjena le svojim prebivalcem. EU in njen enotni trg gor ali dol.

Vsekakor bo prodaja lomljenega zlata vplivala na realno rast cene naložbenega zlata in se bo gibala vsaj v okviru letnih stopenj bančnih kreditov, vse do nastopa dogodkov, navedenih v prejšnjih člankih preteklih let.

Za popolno informacijo in razumevanje je seveda potrebno poznati vsebino teh predhodnih člankov (vsi so dostopni na koncu tega komentarja oziroma v arhivu novic družbe Moro).


Argumenti za rast cene zlata

Naša ekonomija bazira na sistemu pozitivne povratne zanke, katera je po  teoriji sistem, ki na koncu nujno propade in se zruši sam vase. O tem si lahko preberete kaj več v delih Christiana Felbra z dunajske ekonomske fakultete.

Grobo rečeno, vsak od nas, če je le dovolj močan, uniči vse ostale in postane lastnik celotnih (svetovnih) prihodkov. Vrag pa je v tem, da drugim ne pusti nič več kot ekonomski minimum, raje manj, tako da so za doseganje tega, njemu še raje kaj dolžni. Tako nihče več ne more kupiti nič več nad eksistenčnim minimumom in se celotni oziroma večinski sistem produkcije ustavi. Temu sledi razpad državnega sistema, varnostnih sil, šolstva, zdravstva in vsega drugega.

V zgodovini so vsi sistemi, ko so oslabeli, postali žrtve močnejših sil ali sistemov.

Neenakomerno razdeljena plačila za delo so značilnost držav, ki so se znašle v sedanji krizi. Države, kjer teh razlik v plačah ni oziroma niso tako izrazite, na primer v Kanadi, Avstraliji, krize skoraj ne občutijo. Vsi imajo dovolj denarja, da kupujejo industrijske proizvode, kar zagotavlja nemoten tek dela industrije in s tem dovolj delovnih mest ter posledično nemoten priliv v fiskus.

Zmagovalci te pozitivne povratne zanke (ne glede na katerem nivoju se nahajajo) se tega globoko v sebi zavedajo. Zavedajo se, da  celotna svetovna ekonomija bazira na ropanju prihrankov populacije z razvrednotenjem denarja, s  tiskanjem novega  denarja v vseh svetovnih velesilah. Kadar koli država natisne nekaj novega denarja, je to popolnoma enako, kot če bi vam ponoči prišli v hišo in iz predala na skrivaj vzeli nekaj vašega denarja.

Zmagovalci vedo, da na sistem ne morejo vplivati in ga spremeniti, ne glede na to, na katerem nivoju se nahajajo. Vedo, da je napačen in samouničujoč.  Zato poskrbijo zase. Z vsemi možnimi presežki nastopajo na trgu zlata kot kupci.

Dokler bo tako, da bo vedno večji del denarja naložen v zlato, in bolj ko bo ekonomsko politični sistem krut, več denarja se bo zbiralo pri zmagovalcih in večji del  bo vložen v zlato, cene le-tega pa se bodo temu ustrezno prilagajale.

Popolnoma jasno je, da bo prostor EU ekonomsko vedno šibkejši, da bo prvotna populacija doživela starostni šok, da bodo prostor naselila ljudstva od drugod, kot še vedno do sedaj v naši zgodovini. S tem bo v tem prostoru prišlo do stagnacije glede količin kupljenega zlata, tako za gospodarstvo, kot za bančne rezerve in za zavarovanje minulega dela s strani prebivalstva. V sledečih 50 letih bo večina bogatašev v Aziji in Latinski Ameriki, kjer se nakup zlata bistveno povečuje.

To bo zagotovilo toliko bolj stabilno rast cen zlata tudi v daljši bodočnosti. Ti novi bogataši bodo namreč  živeli v politično bolj nestabilnih deželah kot je sedaj EU in bodo imeli velik interes, da del premoženja fizično kadar koli prenesejo drugam, v sefe v tujini, če se bodo tovrstne potrebe pojavile. Tako urejene in varne družbe, pravno in ekonomsko,  kot jo imamo v EU (tudi Avstralija, Kanada in Nova Zelandija) ni imel niti Rimski imperij, niti katera koli druga starodavna kultura človeške civilizacije. Temu primerno je bil omogočen tudi  dvig blagostanja.

Brez upoštevanja možnosti eventualnih izrednih dogodkov, lahko bolj kot kdaj koli mirno rečem, da bodo cene zlata v bodoče konstantno naraščale z umirjenim tempom. Obstaja pa seveda možnost eventualnih dogodkov, o katerih smo že pisali v prejšnjih člankih.

Finska napoveduje možnost prostovoljnega izstopa iz območja evra. Grčija bo morda to morala storiti. Posamični politiki drugih držav pa si to na tiho želijo za svoje države. Tiskarski stroji bodo zopet delali nadure za tiskanje novih valut. V teh državah ne bo druge možnosti kot vložitev svojih prihrankov v zlato. To že povzroča pritisk na trg zlata na strani povpraševanja, cena raste. Vrednost evra in ostalih valut pa bo v razmerju do zlata tudi v naprej padala zaradi neuspeha političnega projekta,  kar bo zlato zopet podražilo.

Mogoče za konec, bolj v razvedrilo še zgodba o zlatu.

Že v času trdega komunizma, ko se v naših krajih ni smelo trgovati z zlatom in so agenti državne varnosti iskali  eventualne posamične prodajalce zlata s ponudbami o (navideznih) odkupih in na vlakih iz tujine  iskali novo kupljen nakit. Takrat je bilo pri nas zlato oziroma nakit obdavčen, če se ne motim s kar 300 odstotnim davkom na luksuz.  Po sodišču je krožilo več »urbanih legend« o tem, kako so pri popisu premoženja, do katerega je prihajalo po smrti posameznikov, pri preminulih partijskih veljakih skoraj vedno v sefih popisovali tudi shranjene zlate palice in ne samo nakit. Tudi oni so modro bolj zaupali zlatu kot partiji in denarju, tako domačemu kot tujemu.

V tistem času, pred okoli 30 leti, mi je neki ribič pravil, kako so se takrat morali ribiči za preživetje ukvarjati z vsem in vsakim poslom poleg ribištva, tudi s tem, da so v sezoni vozili turiste iz bivših kolonij SSSR z ribiškimi čolni ilegalno v Italijo, kjer so ti tudi ostali.

Vozil je »potnico« po morju, po tistih, na odprtem morju neprijetnih poletnih burjah. Ni mu bilo prijetno, čeprav je bil morja vajen, za njo pa je bila ta pot, ki je trajala več ur, zelo očitno prava nočna mora. S seboj je imela le majhen kovček za kozmetiko. Ko sta končno prispela in je s čolnom zapeljal na mivko obale, je potnica skočila s čolna, vsa vesela, da je preživela in kovček pustila na barki. Ribič jo je poklical, prijel kovček in ji ga hotel podati z barke. Ko ga je prijel, čeprav je bil krepak možak, ga je komaj dvignil, saj ni pričakoval take teže. Povedal mi je, da ne bo nikoli pozabil hvaležnosti v očeh potnice, ko ji je kovček, očitno poln zlata, podal z barke.

Zlato je tako ponovno nekomu omogočilo pričetek novega življenja v novi državi. Zelo verjetno je zlato izviralo že od prednikov potnice, ki so s njim omogočili svojim potomcem nov začetek normalnega življenja.

Zato, ne kupujte zlata le zase za svoj zaslužek ali hrambo, kupujte ga tudi za vaše potomce, morda ga bodo oni potrebovali bolj kot mi in bolj, kot si lahko sploh mislimo.

Zidarski pomočnik v Ljubljani si je lahko z mesečno plačo med letoma 1500 in 1700 kupil okoli 47 g zlata. Danes si lahko povprečni Slovenec kupi s povprečno neto  plačo le še 22,58 g zlata (povprečna plača maja 2012 in prodajna cena zlata 11.9.2012).

Ena od bank v RS bo pričela 15. septembra 2012 obračunati stroške enega samega elektronskega nakazila (plačilo položnice) v vrednosti 1kg belega kruha.

Poskrbite sami za vaše minulo delo, drugi vam ga bodo poskušali le odvzeti.

 

(gostujoči avtor, odvetnik in strokovnjak za finance)

Komentar je avtorsko delo in ne izraža mnenja družbe Moro.

 

Pretekli komentarji istega avtorja:

GOSPODARSKA RAST IN CENA ZLATA V LETU 2012, 26. januar 2012

ANALIZA TRGA INVESTICIJ IN PRIHODNOST ZLATA, 8. september 2011

PREDVIDENO (U)GIBANJE CENE ZLATA V LETU 2011, 26. januar 2011

VEČJA KOT JE KRIZA, VIŠJE SO CENE ZLATA, 10. maj 2010

CENA KG ZLATA BO 30.000 €, 3. marec 2010