08.09.2011 14:30, Arhiv Novice

ANALIZA TRGA INVESTICIJ IN PRIHODNOST ZLATA; gostujoči komentar

Objavljamo  zanimiv gostujoči komentar (napisan 5. septembra), nov v seriji komentarjev objavljenih od marca leta 2010.

Pri vsakem investiranju prihrankov se pojavljajo mnoge nevarnosti. Poskusimo  razmišljati o okvirnih nevarnostih, ki se pojavljajo pri posameznih naložbah.

Prihranki deponirani v bankah

Prihranki deponirani v bankah vam  zaradi časovno konstantnega razvrednotenja denarja, kljub obljubljenim obrestim, ki sicer realno ne dosežejo niti uradno stopnjo inflacije, kaj pa šele dejansko, v nekaj letih popolnoma izpuhtijo. Korist od vaših prihrankov imajo le vodilne osebe v finančnih ustanovah, ki si zagotovijo izredno povečanje osebnega premoženja, preko plač in nagrad, temu sledijo, preko nerealno odobrenih posojil, nesposobni ali/in goljufivi posamezniki, pokriti z ustreznim političnim ozadjem in tisti, ki od realizacije teh navez dobivajo visoke finančne gotovinske nagrade. Le-ti se pogosto nahajajo kar v sami banki.

Za tiste nove bralce, ki niste brali mojega članka objavljenega maja leta 2010 na tej spletni strani, priporočam branje strokovne knjige dr. Darka Darovca, Davki nam pijejo kri, iz leta 2004, o davčni politiki beneške republike in njenem vplivu na gospodarstvo v severozahodni Istri.

Gre za del, ki omenja delovanje  mestnih posojilnic (Izola, Koper, Piran, Rovinj, Poreč), v katere so vlagali denar vsi meščani, ta denar pa so koristili, uporabljali v glavnem privilegirani sloji vladajočega plemstva. Vas to na kaj spominja? Tudi tam in takrat so imele posojilnice občasne izgube, le da jih niso »dokapitalizirali« preko proračuna mesta z uvedbo novih ali višjih  davkov.


Vlaganje v delniške trge

O temu načinu vlaganja prihrankov ne bi izgubljal besed. Dovolj je, če ponovim navedbo iz članka objavljenega maja 2010, da po borznem zlomu leta 1929  populacija v ZDA ni več vlagala denarja na borzo vse do konca druge svetovne vojne leta 1945.

Nakup nepremičnine

Vsekakor so nepremičnine nujna investicija, ki po moji oceni presega pomembnost tudi pred investicijami v zlato, vendar le do tiste stopnje in števila, ki jo res potrebujete za osebno bivanje.

Investiranje v nepremičnine z namenom trženja le-teh so zelo slaba odločitev, saj njihovo oddajanje ne prinaša niti toliko, kolikor na letnem nivoju znaša uradna stopnja inflacije. Prav tako je neuspešna tako sodna izterjava neplačanih najemnin, kot tudi morebitna sodna izselitev najemnikov. Prodaja nepremičnin pa je lahko podobna večletni nočni mori. Dohodki, ki se na tem področju ustvarijo z nakupom kmetijskih zemljišč in nato sprememb v gradbena zemljišča pa so tako ali tako rezervirani za fevdalni sloj našega časa.


Investiranje v zlato

Tudi pri investiranju v zlato se srečujemo z nevarnostmi, ki so praviloma toliko večje, kolikor več ima investitor formalne ekonomske izobrazbe.

Glavna nevarnost je poslušanje oziroma upoštevanje nasvetov raznih (osebnih) bančnih in borznih svetovalcev, ki imajo ekonomsko izobrazbo. Le-ti  zelo strokovno, potencialnemu investitorju zagotovijo, da se investicije v zlato ne izplačajo, in da je dosti bolje in zanje bolj varno, če vložijo denar v njihove ustanove. Tu se očitno dogaja celo nek organiziran način obveščanja javnosti preko medijev, kjer se posreduje neresnične informacije o donosih zlata. Tako smo bili pred nekaj tedni priča navedb v enem od »strokovnih prilog znanega časopisa«, kjer so pisali o investicijah, tudi v zlato, kjer so navedli, da je bil v letošnjem letu donos zlata le  6 odstoten. Primer: 4. 1. 2011 je bila cena za nakup 1 kg zlata 34.565,19 € in 3. 9. 2011 ob 15.15 uri 42.786,52 €. Po mojih izračunih je razlika 8.221,33 €, torej je bil donos v tem času 23,78 odstotni in ne 6 odstotni kot to trdi »strokovni članek«.

Razumeti je potrebno, da so ti svetovalci plačani od količine denarja, ki jo dobijo od strank, in da imajo samo eno nalogo, ta pa ni zagotoviti vašo dobrobit, saj je le-ta v nasprotju z interesi banke in njenega zalednega sistema, ki vključuje vsakokratno vladajočo elito.

Za lastno srečo morate poskrbeti sami le tako, da se sami ustrezno izobražujete in predvsem razmišljate s svojo glavo.

Druga nevarnost je pogojena z osebno lastnostjo investitorja. Ko potencialni investitor vidi ceno zlata, se pogosto odloči, da je trenutna cena previsoka, in da ga zato sedaj ne bo kupil, ampak bo počakal na boljše čase, nižje cene. Ko cena nato   nikakor noče pasti, temveč se vztrajno dviguje, v očitni jezi, zaradi svoje predhodne napačne odločitve, sedaj ponovno noče kupiti. Zdaj zato, ker se mu zdi, da bi s tem preveč nominalno izgubil, in tako vsak naslednji dan zopet izgubi nekaj prihrankov.

Ob tem se ne zaveda, da prihranki predstavljajo rezultat časa in dela njegovega preteklega življenja, in da s tem podarja svoje življenje tistim, ki mu vsak dan jemljejo minulo delo z razvrednotenjem denarja, valut. Take osebe po navadi v bodočnosti nikoli ne kupijo zlata.

Tretjo nevarnost imenujem bilančni efekt. Očitno formalna ekonomska izobrazba, še posebej, če je nadgrajena z akademskim ali celo mednarodnim nazivom in tovrstno prakso, predstavlja resno nevarnost pri investiranju v zlato. Največja nevarnost je v tem, da te osebe sicer obidejo pasti raznih osebnih svetovalcev ali po trenutni osebni oceni (pre)visoke cene zlata in prihranke investirajo v zlato, po neki ceni, ko pa cena zlata naraste, ga podzavestno prodajo zgolj zato, ker so ustvarili nominalni-bilančni dobiček v razliki med nakupno in prodajno ceno. Njihovo ravnanje je očitno pogojeno s podzavestnim vzgibom,  dolžnostjo, da v bilanci prikažejo dobiček v konkretni številki oziroma šumenju bankovcev. Ne zavedajo se, da imajo ravno tako izkazan dobiček, če zlata ne prodajo, vendar ta ni viden v šumenju bankovce, temveč v ceni zlata. Verjetno zaradi tako ustvarjenega pozitivnega bilančnega stanja pričakujejo (pavlov efekt) finančno nagrado delodajalcev ob sprejemu uspešne bilance?

Čez nekaj časa, ko se cena zlata zopet dvigne nad njihovo prodajno ceno, zlata psihološko enostavno niso sposobni več kupiti, saj bi jim nakup v njihovi osebni bilanci pokazal rdeče številke, ker bi tokrat za svoj denar dobili manj zlata, kot so ga predhodno prodali.

Ekonomsko izobražene osebe imajo vklesano v možganih pravilo, da ne kupujejo, dokler cene naraščajo. Cene zlata že več kot 110 let brez prestanka naraščajo z običajno 6 odstotno amplitudo. Zaradi tega priučenega pravila tako za njih nikoli ne nastopi trenutek za nakup zlata, saj je ta za njih vedno neprimeren.

Nevarnost, da bi cena zlata padla, skoraj ne obstaja, vsaj ne še sedaj!

Podatki, s katerimi razpolagam, in sicer o cenah zlata od 1901 dalje, nakazujejo konstantni dvig cene zlata, ki je v vsej zgodovini padel le enkrat, in sicer po skoraj trikratnem dvigu cene zlata leta 1980, po invaziji SSSR na Afganistan. Vendar se je končni padec cen  zlata nato ustavil na višji ceni, kot pa je bila cena ob njegovem  bliskovitem vzponu.

Zlato pravilo, o katerem smo govorili v članku februarja letos je, da se naložbeno zlato ne prodaja zaradi dnevno navidezne ugodne cene in s tem navideznih dobičkov. Niti zaradi trenutnega padca cene v primerjavi izpred nekaj mesecev. Zlata se ne prodaja zaradi nakupa nepotrebnih luksuznih dobrin ali trenutne vzpostavitve navideznega nominalnega dobička. Zlato se podaja le takrat, ko je to življenjsko nujno potrebno.

Zlato se kupuje z vsem in ne le z delom presežka osebnega  premoženja.

V zlato ne vlagamo zato, da bi obogateli (to se nato zgodi z leti samo po sebi), temveč zato, da si zavarujemo realno vrednost prihrankov, in s tem ure dela svojega preteklega življenja, kot sem to že navedel v članku maja 2010.

Zlato skozi stoletja, tisočletja vedno izraža enako vrednost istih dobrin. Ta zadnja trditev sedaj nekoliko ne drži več. V članku maja 2010 sem navedel podatek, da skozi tisočletja obstaja enaka cena za nakup hiše in obleke. V starem Rimu je stala hiša približno 12 kg zlata, tunika in sandali pa 1 unčo zlata. V letu 2010 je to še vedno veljalo. Danes to ne velja več.

Dobrine so se v primerjavi s ceno zlata bistveno pocenile. Sedaj je cena hiše v Ljubljani in okolici približno 6,5 kg zlata (po cenovnih podatkih Slonep), unča zlata pa je dosegla že ceno 1.388,54 €, kar presega običajno primerljivo ceno standardne moške obleke, perila, srajce, kravate, nogavic in čevljev (ne govorimo o luksuznih izdelkih).

Tu zelo verjetno ne gre (le) za cenovni efekt krize, temveč  bolj verjetno za ekonomsko zakonitost, katero omenja v knjigi OSNOVE EKONOMSKE ANALIZE I POLITIKE, Informator-izdavačka kuča Zagreb 1979, stran 149, naš spoštovani profesor pokojni dr. Aleksander Bajt. O tej temi je v eni od Sobotnih prilog Dela pisal že Boštjan M. Zupančič. V tem poglavju Bajt piše o cenah v času, kjer iz dolgoletnega nihanja cen v ZDA od leta 1790 do 1900 izhaja, da cene dobrin sicer nihajo, vendar je trend višine cen padajoč.

Tako gibanje je bilo znano že pred nastankom kapitalizma in ocenjujejo, da je ravno različna količina zlata, ki je prišla iz kolonij v Evropo, tista, ki je vplivala na gibanje skupnih cen dobrin. Ker je po I. svetovni vojni prišlo do propada zlatih valut, naj se ta nihanja ne bi več dogajala in naj bi šlo le še za višanje cen, vendar to, po moji oceni,  seveda ne velja v primerjavi s ceno zlata.

Bajt, ob tem opozarja, da je ameriški dolar od leta 1914 (do 1979) do sedaj izgubil že več kot ¾  vrednosti.

Pred nedavnim sem zasledil podatek, po katerem naj bi nemška marka izgubila, od nastanka do zamenjave za € kar 98 odstotkov prvotne vrednosti. Govorim seveda o najbolj trdni svetovni valuti.

Dne 1. 9. 2005 je znašala cena za nakup 1 kg zlata 14.984,00 € (3.591.000,00 sit). Če ste takrat vložili v zlato vrednost stanovanja in stanovanja niste kupili, sedaj, ob prodaji tega zlata, lahko kupite skoraj tri stanovanja (in s tem se bodo vaši zaslužki končali, zato tega ne storite, temveč obdržite zlato).

V bodoče se bodo  realne cene  dobrin zniževale, razen  hrane, zdravstvenih storitev in šolstva. Cene zlata bodo naraščale:

  • glede na  količino novih emisij denarja v obtoku,
  • z uvedbo inflacije, ki jo sedaj »obljubljajo« v ZDA, in ki bo sledila tudi v EU,
  • s političnimi težavami v EU – sprememba valute, sprememba organizacijske oblike,
  • z novimi količinami (deviznih) rezerv v zlatu posamičnih držav.

Ta zadnji element smo označili že v članku leta 2010, kot eden bistvenih vplivov na ceno zlata v bodoče. Točno to se je letos poleti tudi zgodilo.

V času, ko je cena zlata praviloma mirovala ali rahlo upadla, sta dve državi nakupili velikanske količine zlata, kar je ceno pognalo v treh tednih do neba. Tako je na eni stani prišlo do pojava enormnih količin ameriških dolarjev na trgu, saj so jih te države izločile iz svojih rezerv in z njimi kupile zlato, na drugi strani pa se je pojavil fizični primanjkljaj zlata na svetovnem trgu.

Kitajska, ki zlata ne izvaža, temveč le uvaža, pa je poseben element, ki bo lahko v bodoče še kako vplivala na dvig cene zlata. Njihovi akterji so vložili uradno zahtevo na londonski borzi zlata, da postanejo eden od članov. Le-to jim bo prej ali slej tudi uspelo.

Na drugi strani pa se pojavlja drug fenomen. Količina lomljenega zlata (nakit) na trgu se izredno povečuje, kar je nedvomno znak revščine, ki se plazi v našo zahodno civilizacijo. Količina zlata, ki ga posamezniki kot fizične osebe kupijo na trgu pa se količinsko zmanjšuje (nominalno izraženo v valutah povečuje). Kaj je temu razlog? Pojasnilo je zelo preprosto. Naši dohodki nominirani v zlatu rapidno padajo.

Podatki o prodajni ceni zlata pri družbi MORO in podatki o povprečni neto plači –Statistični urad RS.

Datum  /  nakupna cena 1kg zlata /  višina povprečne neto plače / nakup

2.2006       3.785.000 sit                   180.193,00 sit                     47,60 g

2.2007        16.840,00 €                       815,68 €                           48,43 g

2.2008       20.167,00 €                       864,43 €                             42,86 g

2.2009       23.413,55 €                         917,15 €                           39,17 g

2.2010       25.735,29 €                        936,77 €                            36,40 g

2.2011        31.936,37 €                         971,83 €                           30,42 g


Iz navedenega izhaja, koliko gramov zlata smo lahko kupili v posamičnih letih za povprečno neto plačo v RS. Tako smo februarja 2011 zaslužili za svoje delo le še  64 odstotkov dobrin-zlata v primerjavi z letom 2006.

Če upoštevamo, da je 5. 9. 2011 prodajna cena zlata dosegla 43.844,62 €  za 1 kg,  in da znaša zadnji znani podatek povprečne plače v RS za maj 2011 982,99 €, vidimo, da sedaj lahko kupimo z mesečno majsko neto plačo le še  22,42 g zlata oziroma le še 47,11 odstotkov dobrin iz leta 2006. Na dan delamo torej za manj kot 1 g zlata.

Pojdimo nekoliko nazaj v čas.

Iz knjige dr. Darka Darovca izhaja, da je v letu 1284 znašalo razmerje med zlatom in srebrom 1:12, leta 1252 1:10, leta 1305 1:14 in nato leta 1326 zopet 1:10. Danes je približno 1:43.

Iz knjige dr. Vaska Simonitija in dr. Petra Štiha izhaja, da je bila mezdna plača delavca v letih 1500 do 1700  med 18 do 22 g srebra dnevno. Povprečno torej lahko rečemo okoli 20 g dnevno. Mesečno torej krat 25 (ni bilo prostih sobot) kar znese 500 g srebra oziroma 41,66 gramov zlata po takratni veljavnem povprečnem menjalnem razmerju 1:12.

Mezdni delavec je torej v srednjem veku zaslužil dvakrat več v zlatu, kot znaša danes neto povprečna mesečna plača državljana RS.

Na enak način  so se razvrednotili tudi vaši življenjski prihranki, če jih seveda niste imeli v zlatu.

Situacija drugje po EU ni bistveno drugačna. Ne znižuje se samo plača v zlatu, temveč imajo še problem izredno visoke nezaposlenosti mladih ljudi, za katere resno kaže, da bodo živeli pri starših celo življenje. Za njih morajo starši skrbeti, kar jim še dodatno znižuje možnost prihrankov.

Ta fenomen je v zgodovini že znan in ga je pok. profesor dr. Vilfan  predaval na PF v poglavju velika družina. Torej situacija, ko v isti zgradbi živijo tri ali celo štiri generacije družine. Le-to je bilo pogojeno s takratno ekonomsko situacijo. Fenomen je z dvigom standarda nato počasi izginil.

To bo nedvomno vplivalo na zmanjšanje količin zlata, ki ga pokupi prebivalstvo na področju EU. Največji odstotek takih nakupov naj bi se dogajal v Nemčiji, Avstriji in RS. Tak upad  tovrstnih nakupov pa na samo gibanje cen ne bo vplival, saj bodo sedaj na cene vplivali veliki igralci z več tonskimi nakupi. V bodoče lahko pričakujemo običajni več mesečni minimalni dvig cen zlata,  še vedno v okviru višine ali nad višino obrestnih mer za kredite in posamične silovite skoke, ki jih bodo veliki igralci sprožili na trgu.

Cena zlata v višini 100.000,00 € za kg v naslednjih štirih let ni nikakršna znanstvena fantastika temveč povsem realna možnost, ki se lahko zgodi tudi že prej.

Države zaradi težav z gospodarstvom in bančnim sistemom ne bodo mogle več resno vplivati na trg zlata, torej na zniževanje cen zlata. Če bodo to napako storile, bo v trenutnem, tako umetnem  znižanju cen zlata, na trg prispela silna količina denarja in pokupila podcenjeno zlato, nato pa bo njegova cena zopet bliskovito zrasla.

Vse to se morda zdi dober znak za investitorje v zlato.

Sam ocenjujem taka gibanja cen zlata kot zloveščo napoved za bodočnost, glede stanja civilizacije in bi raje videl, da bi se cene zlata gibale v okviru višine naravnih donosov, to je 3 do 4 odstotke kot je to v naravi (gozd, njiva, sadovnjak).

Na potek bodočnosti in s tem zgodovine ne moremo vplivati.

Tako nam žal ostane le ena možnost in to je zavarovanje prihrankov z nakupom  zlata, saj nam bo le ta omogočil nakup še kako prepotrebnih dobrin v starosti, tako energentov, hrane kot zdravstvenih storitev. Storitev, kot smo jih danes navajeni, že čez 10 let ne bo več. Vse bo potrebno posebej plačati.

Za nas ne bo poskrbel namreč nihče, če ne bomo tega storili sami.

Žal je res, da v zlato vlagajo in tudi ostanejo v  tem vlaganju le »posvečeni«, le-teh pa ni več kot okoli 6 odstotkov. Ankete naj bi navajale, da jih 8 odstotkov ocenjuje, da je to dobra naložba.

Do konca leta se zna nakupna cena 1 kg zlata približati 50.000,00 €.

V bodoče se bodo ljudje delili v dve kategorije, tisti ki bodo imeli zlato in bodo z njim lahko poskrbeli zase, in tisti, ki tega ne bodo imeli in jih čaka resna življenjska stiska.

Cena zlata je verjetno ena najbolj poštenih stvari na svetovnem trgu, saj izraža najbolj realno vrednost posamične dobrine in se na njo skoraj ne da špekulativno vplivati. Zlato samo po sebi predstavlja najvišjo materializirano obliko sončne energije in se nahaja na najvišji točki (finančne) piramide.

V upanju, da boste spadali v  prvo kategorijo, vas vljudno pozdravljam do sledečega članka v letu 2012.

(gostujoči avtor, odvetnik in strokovnjak za finance)


Komentar je avtorsko delo in ne izraža mnenja družbe Moro.


Pretekli komentarji istega avtorja:

PREDVIDENO (U)GIBANJE CENE ZLATA V LETU 2011, 26. januar 2011

VEČJA KOT JE KRIZA, VIŠJE SO CENE ZLATA, 10 maj 2010

CENA KG ZLATA BO 30.000 €, 3. marec 2010


x

Na naši stran uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.