DRUŽBA MORO - mednarodno priznani trgovec z zlatom

Levo – akcijska ponudba

Na voljo so različni priložnostni in zbirateljski kovanci po znižanih cenah. Več informacij in možnost nakupa najdete tukaj.

Plemenite kovine

Plemenite kovine uvrščamo med prehodne elemente, ki označujejo v periodnem sistemu 38 elementov v stolpcih 3-12. Med plemenitimi kovinami sta najbolj znana zlato in srebro, v skupino pa uvrščamo še platino, paladij, rutenij, rodij, osmij in iridij.

Kdaj je kovina plemenita?
Ko govorimo o plemenitih kovinah, se pogosto omenjajo tri področja:

1. Kovina mora biti prisotna v naravi

Zlato, srebro, platina, paladij in celo nenavadne plemenite kovine, kot je osmij, so kovine, ki se pojavljajo naravno. Nestabilni elementi, ki jih je treba ustvariti v laboratoriju (običajno s taljenjem ali obsevanjem drugih elementov), ​​se ne morejo šteti med plemenite kovine.

2. Kovina mora biti redka

Količine plemenite kovine v zemeljski skorji morajo biti majhne. Čeprav se baker tradicionalno uporablja pri kovanju kovancev in nakitu, je preveč pogost, da bi ga lahko šteli za “plemenitega”. Aluminij je nekoč veljal za plemenito kovino, ker ga je bilo skoraj nemogoče prečistiti. Vendar so ga sodobne proizvodne tehnike potisnile nazaj med običajne kovine.

3. Kovina mora ‘dragocena’

Določena kovinca se lahko pojavlja v naravi in je redka, a če po njej ni povpraševanja, ne more biti plemenita. Zlato in srebro sta zelo iskana za investicije in izdelavo umetnin, vendar sta ključnega pomena tudi za elektronsko industrijo. Medtem ko se ju nekaj uporablja v zlatarski industriji, večino danes proizvedenega paladija in platine razgrabijo proizvajalci avtomobilov za proizvodnjo katalizatorjev.

Da kovino lahko označimo za plemenito, mora izpolnjevati vse tri navedene pogoje, in še takrat so nekatere dragocenejše od drugih. Dragocenost kovine v prvi vrsti določajo mednarodni trgi.

Najbolj dragocene in najdražje plemenite kovine so hkrati zelo redke in zelo uporabne. Zlato in rodij trenutno štejeta kot kandidata za prvi mesti. Srebro je morda bolj uporabno z industrijskega vidika, vendar je nekoliko manj redko, zato manj dragoceno. Rodij, iridij in rutenij so najredkejši, približno 1/5 tako pogosti kot platina. Ko so se Evropa, ZDA in druge države, kot so Indija, Kitajska in Japonska v okviru pariškega sporazuma zavezale k zmanjšanju svojih strupenih emisij je cena rodija izjemno poskočila. Rodij se uporablja v avtomobilskih izpušnih sistemih za zmanjšanje emisij strupenih plinov.

Koliko zlata, srebra in platine je na Zemlji?

Govorimo o količini kovin v zemeljski skorji. Ker verjetno še nekaj časa ne bomo imeli cenovno ugodne tehnologije za pridobivanje iz veliko globljega Zemljinega plašča, kaj šele iz samega staljenega jedra, ogromne količine teh kovin v teh območjih zaenkrat zanemarimo.

Redkost kovine je najbolje izražena kot njen “masni delež” ali koliko kg lahko pričakujemo na milijardo kg materiala skorje (ppb – ang. parts per billion / število delcev na milijardo). Seveda ta količina ni enakomerno porazdeljena oziroma rudarjenje na več mestih ni mogoče, je ta podatek vseeno zanimiv:

Zlato – 4 ppb

Srebro – 75 ppb

Platina – 5 ppb

Osmij – 1,5 ppb

Druge kovine platinske skupine – 1 ppb ali manj

Ker je masa zemeljske skorje ocenjena na približno 2,6 * 1022 kg, to pomeni, da je v celotni skorji v teoriji razpršeno približno 400 milijard kg zlata.

Paladij Srebro Platina Zlato