Srebro


Kemijski simbol:
Ag
Gostota: 10,7868 g/cm3
Tališče: 961,93° C
Vrelišče: 2212° C

Srebro, latinsko imenovano Argentum, francosko Argent, špansko Plata in italijansko Argento, je srebrno-bela bleščeča kovina, ki od vseh kovin najbolje prevaja toploto in elektriko.

Srebro se pridobiva kot stranski produkt pri izkopu bakra, svinca in cinka. V letu 2009 so ga izkopali 22.000 ton, največ v Peruju, Mehiki, Avstraliji, Boliviji in na Kitajskem. Povpraševanje po srebru v zadnjih nekaj letih presega ponudbo, zato cena temu primerno raste. Mehika je danes edina država na svetu, ki kot plačilno sredstvo uporablja srebrne kovance.

Uporablja se v več različnih industrijskih panogah. Od leta 1813 je dobrodošel tako pri izdelavi filmov, solarne in toplotne tehnike, čiščenju vode kot tudi v farmaciji. Eden najbolj pomembnih potrošnikov srebra je industrija nakita in okrasnih predmetov, kot so jedilni pribor, kovanci, medalje.

Nevidno srebro je transparentno pokrivalo dvojnih termalnih stekel (WTC Ljubljana), ki poleti odbijajo vročino ter pozimi obdržijo notranjo toploto.

 

Oblike srebra za naložbe so:
palice mase 1000 g in 5000 g ter čistine 999/1000,
kovanci mase od 31,1035 g (unča) do 1000 g.

Srebro Moro

Izdaje svetovnih srebrnih naložbenih BULLION kovancev: MEHIŠKI LIBERTAD, AMERIŠKI OREL ZDA, KANADSKI JAVORJEV LIST, KITAJSKI SREBRNI PANDA, AVSTRALSKA KOOKABURRA, BRITANIJA VELIKE BRITANIJE, LUNIN KOLEDAR, AVSTRALSKA KOALA, DUNAJSKI FILHARMONIK.

Pri nakupu fizičnega srebra v obliki palic in kovancev se po Zakonu o davku na dodano vrednost v Sloveniji obračuna DDV.

 

Rast cene srebra v % od januarja 2000 (izhodišče = 100 %) naprej.

* Prikaz si lahko prilagodite s pomočjo drsnikov v zgornjem delu grafa