Vir: LBMA.org.uk
V zadnjem mesecu je finančne trge močno zaznamovalo izjemno nestabilno makroekonomsko okolje: vojna na Bližnjem vzhodu, energetski šok in vse izrazitejši inflacijski pritiski. Trge najbolj pretresa močan porast cene nafte, ki neposredno vpliva na inflacijska pričakovanja in s tem na dolgoročne obete za vse finančne trge, tudi za trg zlata, srebra, platine in paladija.
Trenutne globalne razmere imajo številne vzporednice z obdobjem sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je naftna kriza sprožila stagflacijo in močan bikovski trend na trgih plemenitih kovin. Takrat so se cene zlata, srebra in nafte gibale zelo usklajeno, trge pa je najbolj zaznamoval ponudbeni šok na energetskem trgu. Podobno dinamiko beležimo tudi danes, saj geopolitične napetosti in omejitve v transportu nafte ponovno ustvarjajo pogoje za dolgoročno rast cen plemenitih kovin. Daljše trajanje vojne bi namreč pomenilo nadaljnjo rast cen nafte, kar bi še okrepilo inflacijske pritiske in s tem dodatno podprlo rast cen plemenitih kovin.
Po začetku konflikta med Iranom in Združenimi državami oziroma širše vojne na Bližnjem vzhodu konec februarja je cena zlata namesto pričakovane rasti doživela padec. Dolarska cena zlata se je od konca februarja do konca marca letos znižala za približno 18 odstotkov. Glavni razlogi za padec so bili predvsem pospešena prodaja obstoječih naložb, povečana potreba vlagateljev po likvidnih sredstvih ter zapiranje odprtih pozicij. K znižanju cen so dodatno prispevale tudi nekatere centralne banke, med njimi turška, ki so prodajale zlato z namenom zagotavljanja likvidnosti in stabilizacije domačih gospodarstev. Pomembno je poudariti, da kljub nekaterim kratkoročnim prodajam centralne banke ostajajo neto kupci zlata. Kitajska je na primer zadnjih 17 mesecev zapored neprekinjeno povečevala svoje zlate rezerve, kar kaže na dolgoročno zaupanje v zlato kot hranilca vrednosti in zavarovanja pred tveganji.
Gibanje cena zlata v obdobju januar – april 2026, v USD za trojsko unčo
(LBMA popoldanski fiksing)
Padec cene zlata v marcu ne pomeni spremembe dolgoročnega trenda, navajata avtorici finančnega poročila The Aden Forecast. Celo nasprotno, temeljni dejavniki, ki podpirajo rast cene zlata, so se v zadnjih mesecih še okrepili. Med najpomembnejšimi so hitro naraščajoč globalni dolg, ki presega 350 bilijonov dolarjev, ter ekspanzivna denarna politika, ki temelji na povečevanju količine denarja v obtoku. Takšno okolje tradicionalno spodbuja inflacijo, ta pa deluje kot eden ključnih dejavnikov za rast cen plemenitih kovin.
Z vidika tehnične analize se zlato trenutno nahaja v fazi kratkoročne korekcije znotraj sicer močnega bikovskega trenda. Po izraziti rasti v obdobju zadnjih dveh let je tovrstna korekcija pričakovana. Cena zlata je po vrhu v januarju letos prešla v fazo umirjanja in se spustila pod pomembne tehnične ravni. Cena zlata trenutno ostaja pod pritiskom, vsaj dokler se ne stabilizira nad ravnjo okoli 4.800 dolarjev za trojsko unčo. Če bi cena zlata padla pod 4.390 dolarjev za trojsko unčo, bi to lahko sprožilo nadaljnjo poglobitev korekcije, vendar to še ne bi pomenilo spremembe dolgoročnega rastočega trenda.
Avtorici prej omenjenega poročila sta izpostavili še eno zanimivost, tj. izjemno nizko izpostavljenost vlagateljev plemenitim kovinam. Ocenjujeta, da imajo vlagatelji le približno 1 odstotek svojih sredstev v zlatu, kar pomeni velik potencial za prihodnje prilive kapitala na trg zlata. Ko se bodo vlagatelji začeli umikati iz bolj tveganih naložb, kot so delnice, se lahko tokovi kapitala hitro preusmerijo v zlato in srebro, kar bi lahko sprožilo naslednjo fazo rasti cen plemenitih kovin.
Srebro sledi zlatu, vendar z nekoliko večjo volatilnostjo. Pred začetkom korekcije je rast cene srebra celo prehitevala rast cene zlata, kar je značilno za pozne faze bikovskih trgov. Trenutno se tudi srebro nahaja v fazi korekcije in ostaja pod pritiskom, dokler se ne povzpne nazaj na vsaj 80 dolarjev. Če bi cena srebra padla pod približno 68 dolarjev za trojsko unčo, bi to lahko sprožilo nadaljnji, izrazitejši padec, vendar širša analiza kaže, da se srebro še vedno nahaja v zaključni fazi močnega bikovskega cikla, kjer je običajno prisotna najizrazitejša rast cene.
Tako cena platine kot tudi cena paladija sta padli pod 15-tedensko drseče povprečje, kar potrjuje kratkoročno korekcijo. Cena paladija je pri tem utrpela večji padec kot cena platine, kar kaže na to, da je paladij občutljivejši na spremembe v industrijskem povpraševanju. Kljub temu korekcija še vedno sodi v okvir normalnega gibanja cene znotraj dolgoročnega cikla rasti.
Trenutna šibkost cen je predvsem prehodne narave in lahko predstavlja priložnost za dolgoročne vlagatelje, ki želijo kupiti dodatne količine plemenitih kovin v obdobju, ko se globalni finančni sistem sooča z vse večjimi strukturnimi izzivi.