Pregled trga plemenitih kovin – maj 2026
Vir: LBMA.org.uk
Trg plemenitih kovin je znotraj dolgoročnega bikovskega trenda vstopil v kratkoročno fazo korekcije. Čeprav so številni vlagatelji nedavni padec cen zlata in srebra razumeli kot začetek medvedjega trenda, podatki iz poročila The Aden Forecast kažejo drugačno sliko. Temeljni dejavniki, ki so v zadnjih letih spodbujali rast plemenitih kovin, ostajajo prisotni, kratkoročna šibkost cen pa je predvsem posledica povečanih likvidnostnih pritiskov in unovčevanja dobičkov po izjemni rasti cen.
Gibanje finančnih trgov še vedno zaznamuje zaostrovanje konflikta na Bližnjem vzhodu, v ospredju je predvsem vprašanje nadzora nad Hormuško ožino, čez katero običajno potuje približno petina svetovne nafte. Zaradi vojne so se transporti nafte močno zmanjšali, posledično pa so cene energentov in inflacijski pritiski izrazito narasli. Takšno okolje tradicionalno ustvarja zelo ugodne pogoje za rast cene zlata, saj vlagatelji v obdobjih negotovosti iščejo varno zatočišče za zaščito premoženja.
Avtorici poročila poudarjata, da je zlato v zadnjih letih doživelo izjemen vzpon, dolgoročni trend pa še naprej ostaja izrazito pozitiven. Ko so Združene države Amerike leta 2022 zamrznile ruske devizne rezerve je to sprožilo val nakupov zlata s strani centralnih bank, ki se nadaljujejo še danes. Kitajska centralna banka denimo zlato kupuje že sedemnajst zaporednih mesecev, kar potrjuje, da ostaja povpraševanje po fizičnem zlatu zelo močno.
Kljub temu se je trg plemenitih kovin v začetku leta 2026 soočil z močnim pritiskom na cene. Ob hkratni krepitvi ameriškega dolarja in povečanju povpraševanja po gotovini je cena zlata od konca januarja do konca marca padla. Marca je na trgih prevladovalo prepričanje, da je denarna likvidnost pomembnejša od dolgoročnega varovanja vrednosti. Po eskalaciji konflikta z Iranom so vlagatelji in celo centralne banke potrebovali dodatno likvidnost, zato so začeli prodajati sredstva, katerih vrednost je v preteklosti najbolj zrasla. Med njimi sta bila prav zlato in srebro. Posebej izstopa primer Turčije, ki je marca letos prodala skoraj 120 ton zlata z namenom stabilizacije domače valute. Potrebno je poudariti, da ne gre za strukturni umik iz zlata, temveč za krizno likvidacijo posameznih držav pod hudim valutnim pritiskom. Centralne banke prvič po letu 1996 hranijo več zlata kot ameriških državnih obveznic, kar kaže na vse manjše zaupanje v ameriški dolg in dolar.
Dolgoročni trend cene zlata ostaja kljub temu nedotaknjen. Pomemben dejavnik, ki kaže na nadaljnjo rast zlata so realne obrestne mere. Čeprav inflacija ponovno narašča, kratkoročne ameriške obrestne mere za zdaj stagnirajo, v prihodnje pa bi se lahko začele zniževati. Posledično se realne obrestne mere približujejo ničli, kar je tradicionalno zelo spodbudno makro okolje za rast zlata. V primeru nadaljnje rasti stopnje inflacije in morebitnega znižanja obrestnih mer bi lahko realne obrestne mere postale negativne, podobno kot v obdobju med letoma 2020 in 2022.
V obdobju od februarja 2024 do januarja 2026 je cena zlata zrasla za približno 170 odstotkov ter januarja letos dosegla rekordnih 5.405 dolarjev za trojsko unčo (29.1.2026). Po doseženem vrhu je sledila 18-odstotna korekcija, ko je cena zlata dosegla 4.413 dolarjev za trojsko unčo (24.3.2026 – LBMA popoldanski fiksing). Avtorici poročila izpostavljata, da je trenutna korekcija povsem običajen del dolgoročnega bikovskega cikla. Podobne korekcije so se pojavljale tudi v preteklosti in so običajno trajale od štiri do osem mesecev. Ključni tehnični ravni za zlato sta trenutno:
- območje podpore pri 4.370 dolarjih (spodnja tehnična meja) ter
- zgornja tehnična meja pri 4.850 dolarjev za trojsko unčo.
Preboj ene od teh ravni bo z veliko verjetnostjo določil prihodno smer gibanja cene zlata. Tehnični indikatorji sicer kažejo, da se zlato že približuje območjem, kjer so v preteklosti nastajala dolgoročno pomembna dna.
Gibanje cene zlata v obdobju 2015-2026 (trenutni bikovski trend), USD/oz (LBMA popoldanski fiksing)

Leto 2026 predstavlja ključno leto trenutnega 11-letnega cikla na trgu zlata. Če bi se celoten bikovski trend zaključil že januarja letos, bi bil glede na zgodovinske primerjave razmeroma kratek. Od dna leta 2015 je zlato zraslo za približno 380 odstotkov, kar je bistveno manj kot v preteklih 11-letnih bikovskih obdobjih, kjer so rasti dosegle več kot 600 oziroma celo več kot 2.000 odstotkov. Analitiki so mnenja, da potencial za nadaljnjo rast še zdaleč ni dosežen.
Srebro je v zadnjem letu doseglo rekordne ravni nad 116 dolarji za trojsko unčo. Rast cene srebra poleg investicijskega povpraševanja podpira tudi vse večja industrijska uporaba, predvsem na področjih umetne inteligence, elektronike, energetskih sistemov in proizvodnje nakita. Izstopa tudi močno povečanje kitajskega uvoza srebra, ki je marca poskočil za kar 78 odstotkov. Povpraševanje po srebru raste, medtem ko je njegova ponudba omejena.
Podobno kot zlato je tudi srebro po januarskem vrhu vstopilo v fazo kratkoročne korekcije. Gledano samo leto 2026, je cena srebra dosegla dno pri približno 67 dolarjih za trojsko unčo (23.3.2026), v zadnjih dneh pa je presegla spodnjo tehnično mejo 81 dolarjev za trojsko unčo, kar pomeni, da bi se lahko začel nov val rasti cene srebra. Napoved za prihodnje dolgoročno gibanje cene srebra ostaja izredno pozitivna. V preteklih bikovskih ciklih je srebro v zaključnih fazah trenda pogosto preseglo relativno donosnost zlata, zato avtorici ocenjujeta, da bi cena srebra v trenutnem ciklu lahko dosegla tudi 150 dolarjev za trojsko unčo ali več.
Platina in paladij sta trenutno precej šibkejša kot zlato in srebro. Obe kovini se gibljeta pod pomembnimi 15-tedenskimi drsečimi povprečji, kar nakazuje nadaljevanje pritiska na cene. Cena platine se trenutno giblje pod tehnično mejo pri 2.150 dolarjev za trojsko unčo, cena paladija pa pod mejo 1.650 dolarjev za trojsko unčo. Kratkoročno gledano zato ni videti podobnega potenciala za rast, kot jo kažeta zlato in srebro.

