Zlatniki kovani po letu 1800

Zlati naložbeni kovanci, kovani po letu 1800

Kovanci so bili kovani v visokih nakladah in v obtoku dolgo časa. Bili so redno plačilno sredstvo. Njihova vrednost se obračunava po trenutni borzni ceni zlata. Seznam kovancev se dopolnjuje vsako leto in vsebuje zlatnike vseh držav sveta. Kovanci so oproščeni plačila DDV.

V družbi Moro trgujemo z  zlatimi kovanci, ki so jih kovale nekatere države in se pogosto pojavljajo na slovenskem trgu ter skladno z Direktivo EU še zdaj veljajo za naložbeno zlato. Rast cene zlata na svetovnih borzah je povzročila, da se z njimi v Evropi vse več trguje.

Zlati naložbeni kovanci Latinske denarne unije

Francija in Belgija sta leta 1832 ustanovili denarno zvezo, da bi olajšali medsebojno trgovanje. Zveza je temeljila na vrednosti zlatega franka. V nekaj letih so se Uniji pridružile še Švica, Italija in leta 1868 Grčija. Med letoma 1870 in 1892 je zlatnike v vrednosti 4 goldinarjev (10 frankov) in 8 goldinarjev (20 frankov) kovala tudi Avstro-Ogrska, vendar so kovanci za 4 goldinarje redkejši. Po prvi svetovni vojni sta po isti novčni meri kovali zlatnike tudi Kraljevina SHS in Albanija. Število kovanih zlatnikov je bilo določeno za vsako leto kovanja z zakonom. Zlatniki, izdani pred letom 1852, imajo numizmatično vrednost. Veliko kovancev je pretopljenih v zlato kot surovino. Enotni podatki za zlatnike so: masa kovanca 6,451 g, masa zlata 5,805 g, čistina 900/1000 Au, premer 21 mm.

Zlati naložbeni kovanci Velike Britanije

Kovanci (Sovereign) za 1 funt so bili kovani po letu 1871. Zlatniki, kovani pred letom 1871, imajo numizmatično vrednost. Predstavljamo kovance, kovane v času vladavine kraljice Viktorije, kraljev Edvarda VII. in Georgea V. ter kraljice Elizabete II. Podatki za zlatnike so: masa kovanca 7,988 g, masa zlata 7,323 g, čistina 916,67/1000 Au, premer 22 mm.

Zlati naložbeni kovanci Kraljevine Nizozemske

V Sloveniji so precej pogosti nizozemski zlatniki, ki so bili izdani v letih 1875–1933. To so kovanci z nominalo 10 guldnov. Enotni podatki za zlatnike so: masa kovanca 6,72 g, masa zlata 6,05 g, čistina 900/1000 Au, premer 21,1 mm.

Zlati naložbeni kovanci Avstro-Ogrske

Cesar Franc Jožef I.* (1830–1916) je leta 1892 uvedel zlato podlago in novo denarno enoto – krono. Do leta 1905 je bilo kovanih več kot 50 milijonov 10- in 20-kronskih zlatnikov. Masa kovanca 3,387 g, premer 19 mm za 10 kron in 6,775 g, premer 21 mm za 20 kron, masa zlata 3,048 g za 10 kron in 6,097 g za 20 kron, čistina 900/1000 Au. Predhodniki kronskih kovancev so bili goldinarji.

Zlati naložbeni kovanci Nemškega cesarstva

Leta 1871, po prusko-francoski vojni, so se do takrat samostojne države združile v Nemško cesarstvo pod pruskim vodstvom. Vse pridružene države so kovale zlatnike po isti novčni meri, naložbeni zlatniki pa so bili kovanci za 20 mark vseh treh cesarjev. Enotni podatki za zlatnike so: masa kovanca 7,965 g, masa zlata 7,165 g, čistina 900/1000 Au, premer 22,5 mm.

Zlati naložbeni kovanci Ruskega cesarstva

Na začetku vladanja carja Nikolaja II. (1894–1917) je bila izvedena monetarna reforma. Masa zlatnikov je bila zmanjšana. Kovani so bili zlatniki za 5 rubljev, 7,5 rublja (enak 20 frankom Latinske denarne unije), 10 in 15 rubljev. Čistina zlatnikov je 900/1000 Au. Vsi kovanci imajo lahko tudi numizmatično vrednost.

Zlati naložbeni kovanci Združenih držav Amerike

Kovanec z nominalo 10 ameriških dolarjev je bil prvič kovan leta 1795. Do leta 1933 je bila osnovna enota Eagle, vredna 10 dolarjev. Kovanec z nominalo 20 dolarjev je bil torej še enkrat težji, zato so ga poimenovali Double Eagle. Prvi zlatnik je bil kovan leta 1849, in sicer v samo dveh primerkih kakovosti proof, kar je povezano s kalifornijsko zlato mrzlico. V redni proizvodnji so jih kovali med letoma 1850–1933. V obdobju 1795–1929 so ZDA kovale kovance Half Eagle z nominalo 5 dolarjev. Zlatniki so izdelani iz zlitine 900/1000 Au in 100/1000 Cu.

Znameniti Akt o zlatih rezervah (Gold Reserve Act), ki ga je ameriški kongres sprejel leta 1933, določa enotno ceno zlata 35 dolarjev za trojsko unčo. S tem je bila enota Eagle ukinjena. Zlatniki lahko poleg naložbene vrednosti dosegajo tudi zbirateljsko.

Zlati naložbeni kovanec Južnoafriški Rand – South African Rand

Po osamosvojitvi leta 1961 je Republika Južna Afrika uvedla novo denarno enoto rand. Med letoma 1961 in 1983 sta kovana zlatnika v vrednosti enega in dveh randov. Na sprednji strani kovanca je upodobljen Johan Anthoniszoon van Riebeeck (1619–1677), ustanovitelj nizozemske kolonije (Cape Town), na hrbtni strani pa je upodobljena afriška divja koza. Na kovancu sta izpisani tudi letnica kovanja in čistina zlata.