Pregled trga plemenitih kovin – junij 2026

Vir: The Aden Forecast

Po izjemni rasti v zadnjih letih so trgi plemenitih kovin prešli v fazo konsolidacije. Kljub temu dolgoročna napoved za gibanje cen ostaja izrazito ugodna, saj se temeljni dejavniki, ki podpirajo rast cen zlata, srebra, platine in paladija, niso spremenili. Naraščajoča zadolženost držav, rast inflacije, zmanjševanje zaupanja v fiat valute in vztrajno povpraševanje centralnih bank še naprej ustvarjajo okolje, v katerem plemenite kovine ostajajo ena najpomembnejših oblik zaščite premoženja. 

Zlato je po rekordnih vrednostih, doseženih v začetku leta, prešlo v korekcijsko obdobje. Glede na predhodno rast je padec cene zlata v zmeren. Leta 2025 je cena zlata zrasla za več kot 64 odstotkov, kar predstavlja največjo letno rast po letu 1979. Analitiki opažajo, da trenutne korekcijske faze ne spremlja množična prodaja zlata. Ravno nasprotno, trenutni padec cene očitno privablja dolgoročne kupce zlata, med njimi tudi centralne banke, ki povečujejo svoje zlate rezerve. 

Čeprav lahko poletni meseci še prinesejo nekaj nihanja cen plemenitih kovin in nadaljevanje konsolidacije, ostajajo dolgoročni obeti za zlato, srebro, platino in paladij pozitivni. Trenutna korekcija predstavlja predvsem premor znotraj dolgoročnega bikovskega trenda in ne začetek večletnega medvedjega obdobja. Avtorici poročila The Aden Forecast navaja naslednje razloge za to:

1. Globalna zadolženost postaja vse bolj zaskrbljujoča. Skupni svetovni dolg je konec leta 2025 dosegel rekordnih 348 bilijonov ameriških dolarjev, ameriški javni dolg pa je presegel 39 bilijonov dolarjev. Takšna raven zadolženosti krepi pomisleke glede dolgoročne stabilnosti monetarnega sistema in spodbuja povpraševanje po oprijemljivih sredstvih, med katerimi ima zlato posebno mesto. Zlato namreč predstavlja zaščito pred inflacijo, valutnimi tveganji in geopolitično negotovostjo.
   
2. Tradicionalno velja prepričanje, da višje obrestne mere pomenijo pritisk na ceno zlata, vendar zgodovinski podatki kažejo precej bolj zapleteno sliko. Ključnega pomena niso nominalne obrestne mere, temveč realne obrestne mere, torej obresti po upoštevanju inflacije. V obdobjih, ko je inflacija višja od donosnosti kratkoročnih državnih obveznic in so realne obrestne mere negativne, se je zlato praviloma izkazalo za zelo uspešno naložbo. Takšno makroekonomsko okolje je prevladovalo v sedemdesetih letih in tudi v večjem delu obdobja po letu 2001. Trenutno se realne obrestne mere ponovno približujejo ničli, ob nadaljnjem naraščanju inflacije pa bi lahko znova postale negativne, kar lahko dolgoročno vodi v višjo ceno zlata.
   
3. Dodatno podporo zlatu predstavlja tudi veliko povpraševanje centralnih bank. Kitajska je prejšnji mesec izvedla največji nakup zlata na mesečni ravni v zadnjem letu in s tem nadaljuje s povečevanjem svojih zlatih rezerv, ki traja zadnjih 18 mesecev. Številne države zmanjšujejo delež ameriških državnih obveznic v mednarodnih rezervah in povečujejo delež zlata. Gre za globalni trend zmanjševanja odvisnosti od ameriškega dolarja in preusmeritev kapitala k učinkovitejšim oblikam ohranitve vrednosti premoženja.
   
4. Avtorici prej omenjenega poročila hkrati opažata pomemben premik v načinu investiranja nekaterih največjih finančnih institucij. Vse pogosteje se namreč pojavljajo razprave o spremembi tradicionalnega naložbenega modela, ki temelji na razmerju 60 odstotkov delnic in 40 odstotkov obveznic. Ker obveznice v zadnjih letih niso več zagotavljale pričakovane zaščite pred inflacijo in tržnimi pretresi, se povečuje zanimanje za plemenite kovine, ki se vedno znova izkažejo kot učinkovit hranilec vrednosti.
   

Srebro izstopa zaradi svoje dvojne vloge: poleg tega, da velja za naložbeno kovino je hkrati tudi pomembna industrijska surovina. Povpraševanje po srebru prihaja iz številnih smeri: od vlagateljev in centralnih bank do proizvajalcev sončnih panelov, tehnoloških podjetij ter sektorjev zelene energije in umetne inteligence. Cena srebra je od septembra lani rasla hitreje kot zlato. Med januarjem 2025 in januarjem 2026 je cena srebra zrasla za kar 291 odstotkov. 

Trend gibanja cene srebra v USD za trojsko unčo od leta 2016 dalje

Cena srebra se od leta 2016 giblje znotraj dolgoročnega trenda rasti, ta se je po letu 2022 še dodatno okrepil. Januarja letos je cena srebra dosegla rekordno vrednost, od takrat pa se nahaja v fazi konsolidacije, ki je, glede na predhodno rast, zelo zmerna. Dolgoročni trend cene srebra ostaja izrazito bikovski, kot kaže zgornja slika. Avtorici poročila ocenjujeta, da bi lahko po zaključku trenutne korekcije cena srebra dosegla okoli 150 dolarjev za unčo, morda tudi višje ravni. Temeljni dejavniki rasti namreč ostajajo nespremenjeni, medtem ko trenutna korekcija predstavlja obdobje umirjanja po izjemni rasti v preteklem letu.

Platina in paladij sta bila v zadnjih mesecih pod večjim pritiskom kot zlato in srebro. Cena platine se trenutno giblje nad najnižjimi ravnmi iz marca letos, kar nakazuje določeno stabilnost. Cena paladija pa trenutno kaže več šibkosti, saj se še naprej giblje blizu najnižjih ravni iz marca letos. Kljub trenutni korekciji tudi platina in paladij ostajata v okviru dolgoročne rasti cen surovin, ki jo podpirajo inflacija, omejene zaloge in povečano povpraševanje po naložbah, ki delujejo kot hranilec vrednosti.