Zlato

Kemijski simbol: Au
Gostota: 19,3 g/cm3
Tališče: 1063° C
Vrelišče: 2966° C

Zlato, latinsko imenovano Aurum, pomeni “svetleči žarek“. Je mehka, rumena in obstojna kovina z visokim sijajem, ki se ne raztaplja niti v kislinah niti bazah ter je od znanih kovin najbolj kovna in raztegljiva. Košček zlata lahko razvaljamo tako tenko, da postane prosojno. Zlato je tudi dober prevodnik toplote in elektrike in zaradi svoje visoke gostote med težjimi kovinami (težje od svinca, katerega gostota je 11,34 g/cm3).

Zlato kopljejo v več sto rudnikih na vseh kontinentih, razen na Antarktiki, kjer je rudarjenje prepovedano. Glavna nahajališča zlata so v ZDA, Avstraliji, Južni Afriki, Rusiji in na Kitajskem. Gre za redko plemenito kovino, katere v povprečju pridobijo le 4 do 6 g na tono zlate rude (težje je najti unčo zlata kot pa 5 karatni diamant). Največja gostota zlata v zlati rudi je v Južni Afriki, in sicer tudi 8 do 10 g na tono zlate rude. Največji primerek zlata so našli v Avstraliji leta 1872, mase 285 kg (čiste mase 214 kg). Po raziskavah se kar nekaj zlata nahaja tudi v morjih, vendar pa do zdaj še niso razvili dovolj ekonomske metode za pridobivanje. Naziv najglobljega rudnika na svetu zaenkrat pripada južnoafriškemu rudniku zlata TauTona (Veliki Lev), kjer se dela odvijajo do globine 3900m.

Od vseh mineralov na svetu je zlato med najbolj uporabnimi. Največ se ga porabi za nakit in kot naložbo, v uporabi pa je tudi v elektroniki, zdravstvu, aeronavtiki in steklarstvu.

Čistina zlata se meri v tisočinkah. Pri zlatem nakitu čistino prav tako opisujemo s tisočinkami, po svetu pa so pogosto v rabi tudi karati – K. Za čisto zlato je mera 999,9 tisočink, kar je 24 karatov. 22 karatno zlato pomeni 917 tisočink, to je 22 delov zlata in 2 dela druge kovine (uporaba v zobotehniki), 18 karatov pomeni 750 tisočink, 14 karatov 585 tisočink (najbolj pogosto uporabljeno v nakitu), 8 karatov pa 333 tisočink.

Masa zlata se na mednarodnem tržišču že od nekdaj meri v trojskih unčah. Trojska unča (Troy) je 31,10348079 g, ime pa je dobila po francoskem mestu Troyes, kjer se je v srednjem veku odvijalo letno trgovanje z zlatom, in je bila unča osnovna enota za težo.

Rast cene zlata v % od januarja 2000 (izhodišče = 100 %) naprej.

* Prikaz si lahko prilagodite s pomočjo drsnikov v zgornjem delu grafa

Do konca leta 2009 je bilo na svetu izkopanega 165.000 ton oziroma 8500 m3 zlata. To izraženo z gostoto pomeni le kocko, s stranicami dolgimi 20,4 m. Povedano drugače, celotno stavbo WTC bi lahko s tem zlatom napolnili do vključno šestega nadstropja.