16.02.2011 12:09, Arhiv Novice

PREDVIDENO (U)GIBANJE CENE ZLATA V LETU 2011; gostujoči komentar

Objavljamo nov zanimiv gostujoči komentar, napisan 26. januarja 2011.

Kot že dvakrat do sedaj, se tudi v letu 2011 našim bralcem oglašam z letnim člankom. Tistim bralcem, ki niste spremljali člankov v letih 2009 in 2010 naj na kratko povzamem prejšnje napovedi. V letu 2009, ko je GFMS ocenil, da je cena zlata 27.000 € / kg previsoka, in da bodo cene padle, sem napovedal rast do maja 2010 na ceno 30.000 € / kg. Cena je bila dosežena že pred tem terminom. V letu 2010 sem v članku napovedal ceno zlata do konca leta 1.400 $ / unčo oziroma 40.000 € / kg, ob predpostavki, da bo cena € / $ v razmerju cca. 1:1, čeprav so analitiki GFMS ocenili, da bo zaradi padca prodaje zlata, povečane količine novega zlata in povečanega odkupa lomljenega zlata, cena padla. Ta cenovni del članka napovedi družba Moro sicer ni objavila na svoji spletni strani. Cena je dejansko dosegal in presegla višino 1.400 € ni pa € padel v razmerju do $ na pariteto 1:1 in je tako dosegel »špico« okoli 35.000 € / kg in ne napovedanih 40.000 €.

Kako v letu 2011?

Glede kratkoročne letne napovedi o gibanju cene zlata se tokrat strinjam z napovedmi GFMS, ki so podane za gibanje cene zlata v letu 2011. V tem letu bomo morali imeti investitorji v zlato »močne živce« vsaj do začetka četrtega kvartala 2011.

V prejšnjem članku za leto 2010 sem napovedal možen padec cene zlata, ali se ta sedaj dejansko dogaja, bom poskusil ugotoviti v tem razmišljanju.

V zadnjem četrtletju 2010 zlato ni naraščalo z običajnim »super tempom« preteklih dveh let. Rast je bila sicer solidna, ne pa visoka.

Običajni padec cene zlata, ki smo ga vajeni vsako leto v januarju pa je letos neobičajno dolgotrajen in tudi močan, saj znaša padec skoraj 10 odstotkov glede na cenovne »špice« zadnjih štirih mesecev. Nihanja cene zlata se praviloma vedno izražajo v enakem odstotku, kot znaša razlika med nabavno in prodajno ceno na drobno, torej od 4 do 6 odstotkov. Letošnja nihanja pa odstopajo od normale in nakazujejo določeno patologijo.

Tu smo lahko toliko bolj pozorni na padajoči trend cene zlata, saj se še vedno dogaja, čeprav smo le nekaj dni pred kitajskim novim letom, ki je letos 3. februarja, in ki povzroči običajni dvig cene zlata (zaradi povečanih nakupov nakita). Če cena v tem času in vsaj v roku 14 dni po 3. februarju še ne bo narasla, bo to nedvomno znak za nujno potrebno povečano pazljivost. Op. članek je bil napisan pred tem dogodkom, cena zlata je nato dejansko zrasla.

Povečan nakup zlata na svetovnih trgih, ki ne povzroči dviga cene, je lahko resen znak, da bo cena morda mirovala ali naraščala z minimalno rastjo inflacije.

Nato pride poletje, ko cena, ki je v zimskem času, v preteklih letih praviloma naraščala, stagnira ali rahlo pada. Tako lahko ob takem cenovnem gibanju, v poletnem času pričakujemo rahel padec cene zlata, ki se bo korigiral v četrtem kvartalu tega leta.

Nedvomno  obstaja  možnost, da bo cena zlata – pod pogojem, da se cena sedaj, v prvem kvartalu leta, ne bo dvignila – v drugem in tretjem kvartalu mirovala ali naraščala z stopnjo inflacije, seveda na letnem nivoju. Tako možnost, eno od treh, je podal tudi GFMS, ki napoveduje 4 kvartalu letos ponovno rast, ki pa bo, konec leta 2011, presegla današnje cene zlata.

Kaj storiti?

To je odvisno od vaših »živcev«. Če imate zlato kupljeno z bančnim posojilom, se vam sicer realno ni bati, da bi se cena obrestne mere posojila v tem času dvignila, res pa vam mesečne obresti za sposojeni denar, še dodatno zmanjšujejo vaše premoženje, poleg padca cene zlata.

Vsekakor v tem letu odsvetujem najemanje kreditov za nakup zlata, saj se bo strošek takega denarja lahko izenačil ali vsaj zelo približal  povečani vrednosti zlata.

Če gre za zlato, ki ste ga kupili iz prihrankov je vaša situacija seveda manj boleča in bo povečanje vrednosti zagotovljeno. Do konca leta se bo lahko cena zlata izenačila ali vsaj približala letni realni stopnji inflacije (ne objavljeni stopnji inflacije, ki nima nič skupnega z realno stopnjo naše inflacije).

Letos bomo tako verjetno doživeli običajno zgodovinsko gibanje cene zlata v okviru ohranjanja realne kupne moči vloženega denarja ali nekaj mesečno manjšo korekcijo navzdol vendar le v realni vrednosti zlata, težko pa tudi v nominalni.

Kaj je razlog takemu gibanju cene zlata?

Vsi znaki, ki so sicer poznani, govorijo proti padcu cene zlata in nakazujejo le na nujni dvig cene.

Federal Reserve  letos pošilja na trg enormne količine novih dolarjev in novih obveznic. Natisnilo naj bi se kar 1.500 milijard novih ameriških dolarjev in ravno za tak znesek se je posledično realno zmanjšalo premoženje varčevalcev denarja v bankah. Ne pa tudi varčevalcev v zlatu. V EU se izdajajo vedno nove in nove obveznice. Večino le-teh pokupi Kitajska in si tako počasi ustvarja dva finančna vazala in odprt trg za svoje proizvode. Industrija nakita je v rasti v BRIK (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska) in tudi v Turčiji in Italiji, kot glavni proizvajalki nakita. V EU se povpraševanje fizičnih oseb po naložbenem zlatu, v nemško govorečih področjih (tudi v Sloveniji) krepi. Na sekundarnem trgu so zlato začeli kupovati Kitajci. Bistvenih večjih količin novega zlata rudniki ne kopljejo.

Banke, vsaj v večjem delu sveta, ravno tako kot pri nas, postajajo samopostrežne brezplačne restavracije za vladajoče elite, vse na stroške davkoplačevalcev.

Sanacije bank, po opravljenih roparskih pohodih, se opravijo z novim denarjem. Tega se bodisi natisne bodisi »dodatno ožame« davkoplačevalce, na eni strani z zmanjševanjem vrednosti njihovih prihrankov, na drugi strani pa z znižanjem storitev, ki jih nudi država podložnikom za plačane davke in višjimi davčnim obremenitvami. Pod to se seveda štejejo tudi prikriti davki, davčni postopki, ki zavezancem neupravičeno odmerijo doplačilo davka in ga zavezanci dobijo povrnjenega šele čez 3 do 5 let pritožbenih in sodnih postopkov.

Kaj je torej razlog, da cena zlata na svetovnih borzah niha?

O teh razlogih ni podatkov, torej, če so realni, so na strani trgovanja posamičnih držav, še bolj verjetno pa na strani velikih igralcev valutnih trgov.

Morda gre za sledeče razloge in okoliščine? Na valutnih trgih se dnevno zamenja 4.000 milijard dolarjev, kar je petkrat večja vsota, kot znašajo devizne rezerve vseh nacionalnih centralnih bank članic EU. Od teh 4.000 milijard ameriških dolarjev je le 5 odstotkov iz trgovinskih poslov, vse ostalo so špekulativni premiki kapitala. Kapital jemlje kredite v državah, ki so v ekonomskih težavah in imajo nizko obrestno mero, zaradi želje po zagonu industrije, ter nato s tem denarjem kupujejo tuje valute oziroma obveznice držav, kjer je pričakovati rast te valute v odnosu do valute, v kateri so si sposodili denar, ali kupujejo obveznice v stabilnih valutah, ki imajo visoko obrestno mero 6 – 8 odstotkov ali več. Tako ustvarjajo dobičke glede razlike v cenah denarja in prihodkov iz tega naslova.

Države, ki so plen takih »carry trade« operacij pridejo v fazo, ko se jim posledično, zaradi povpraševanja po njihovem denarju, prične dvigovati vrednost njihove valute, s čemer pa se jim podira že tako šibak ostanek gospodarstva (upad izvoza) in s tem BDP. Za obrambo svoje valute in posledično gospodarstva morajo vstopiti na svetovne devizne trge in plačevati ceno, da obdržijo prejšnjo nizko vrednost svoje valute. Ali se zaradi teh intervencij na svetovnem deviznem trgu – glede na nizke devizne rezerve posamičnih držav, ki intervenirajo in branijo svojo valuto – prodaja še zlato nacionalnih centralnih bank ni znano, je pa zelo možno. Vsekakor smo bili v januarju 2011 priče prodaje dodatnih cca. 80 ton zlata iz ETF skladov na borzi v NY.  Le taka izredno velika nova ponudba stotin ton zlata lahko na celotnem svetovnem trgu vpliva na trenuten padec in negativen trend gibanja cene zlata.

Težava bi lahko nastala, v kolikor bi te države obdržale stabilnost svojih valut, za kar pa bi morale tiskati nove in nove emisije obveznic z vedno večjo obrestno mero. Ko bi ta obrestna mera dosegla in presegla letno rast cene zlata, bi se tisoče milijard $ in € posamičnih svetovnih akterjev zelo hitro prelile iz zlata v take obveznice. Ob tem bi lahko prišlo do bistvenega znižanja cene zlata. Do takega stanja je seveda potrebna nadaljnja slabitev posamičnih držav EU in obramba ostalih držav stabilnosti EU.

Če pa se ostale države EU ne bi odločite za zaščito posamičnih članic v težavah in bi se te druge države odločile za rešitev z razvrednotenjem svoje valute, bi morale izstopiti iz območja EMU in ponovno uvesti svoje prejšnje valute. V tem primeru bi se cena zlata zelo verjetno enormno dvignila.

Ne ena ne druga opcija razvoja dogodka v EU pa ni realna, ne v roku petih let ali več.

Kitajska ima popolnoma druge, dolgoročne cilje, katere lahko doseže le tako, da ostane politično in gospodarsko stanje v EU in ZDA čim bolj stabilno (politično) oziroma gospodarstvo počasi umirajoče. Ravnajo zelo prefinjeno, z željo, da se prepreči vsak velik in hiter pretres, saj bi to ogrozilo njihovo gospodarsko in politično strategijo. Vsaj še 20 – 30 let potrebujejo stabilna velika trga, ki bosta konzumirala njihove industrijske izdelke, tako da lahko razvijejo industrijo do enake stopnje kot bo takrat v EU in ZDA. V razvitem svetu bo seveda prišlo do upada industrijske proizvodnje, do povečanja brezposelnosti, do pričetka rekonstrukcije obstoječe civilizacije. Kitajska bo z svojimi intervencijami na teh trgih skrbela, z svojim denarjem, da bodo ti procesi čim manj vidni, politično neobravnavani in čim manj boleči. Le tako bodo lahko dosegli svoj cilj, svetoven prevlade.

Cena zlata, ki sicer niti slučajno ni njihov cilj, bo zato verjetno tudi v bodoče naraščala s stopnjo inflacije, vsekakor pa ne več s takimi stopnjami kot v zadnjih treh do petih letih.

Dolgoročno je glede na nastalo svetovno gospodarsko situacijo, na dolg rok, zlato še vedno najboljši kraj za prihranek svojega denarja (od ukinitve nemške marke dalje,če se malo pošalim).

Glede na dejstvo, da kovnice otežujejo nabavo zlata trgovcem, je to najboljši znak, da je cena zlata trenutno prenizka, in da bo v bodoče rasla.

Ne samo stoletne izkušnje, od obstoja zlata dalje in nam znane in ohranjene zgodovine velja pravilo; od vseh do sedaj znanih valut je samo zlato še vedno v obtoku in samo prihranki v zlatu zagotavlja zavarovanje kupne moči.

Vsaka do sedaj znana valuta, razen zlata, je od svojega nastanka dalje izgubljala na vrednosti, vse do njenega konca. Vse valute so izginile iz odra zgodovine, razen zlata. Preden so izginile pa so s seboj odnesle večjih del  življenjskih prihrankov posameznikov.

Vsako varčevanje in prihranek  v denarni obliki predstavlja negospodarno potezo in resno grožnjo glede eksistence v starosti.

Vsak »strokovnjak«, ki vsaj malo realno pozna zgodovino valut in vrednostih papirjev, vam bo trdil, da je potrebno imeti v zlatu del prihrankov. Sam trdim precej drugače. Ko imate priskrbljeno bivališče in zagotovljen reden vir prihodkov in izobrazbo, je edino smiselno ravnanje, da presežek denarja vložite v zlato in zgolj v zlato. Zlata se ne prodaja zaradi dnevno ugodne višje odkupne cene in s tem fiktivno ustvarjenih dobičkov, niti zaradi morda trenutno nižje odkupne cene, kot je bila pred nekaj meseci. Ravno tako se zlata ne prodaja za nakup luksuznih in pretežno nepotrebnih dobrin. Zlato se proda samo takrat, ko je to življenjsko nujno potrebno. Kupuje pa se ga z vsakim presežnim delom premoženja.

Zgodovina nas uči, da tisti, ki vladajo, v krizi (in tudi sicer) vedno poskrbijo le zase. Zato ne verjemite popolnoma nič, kar vam govorijo, in razmišljajte s svojo glavo ter poskrbite zase, kajti, za vas ne po poskrbel nihče drug, ne država, ne skladi, ne zavarovalnice, ne banke.

Lahko sicer presežek denarja, od katerega ste že plačali 40 odstotno dohodnino, vložite v kakšne pokojninske ali njim podobne sklade in zagotovite direktorjem teh ustanov plače v stotinah tisočih evrih in marmornate palače. Ko bo nastopil dan izplačila in bodo njihove kašče prazne, bodo le-ti tekli k vladarjem, in ti bodo vaš denar ponovno obdavčili v primeru izplačila, ponovno v višini 40 odstotkov ali več, zgolj zato, da se vi do svojega denarja ne bi nikoli več dokopali. Če pa se dokopljete, boste na koncu dobili bistveno manj, kot ste vanj vložili.

S spoštovanjem.

(gostujoči avtor, odvetnik in strokovnjak za finance)


Komentar je avtorsko delo in ne izraža mnenja družbe Moro.


Pretekla komentarja istega avtorja:

VEČJA KOT JE KRIZA, VIŠJE SO CENE ZLATA, 10 maj 2010

CENA KG ZLATA BO 30.000 €, 3. marec 2010