26.01.2012 17:42, Arhiv Novice

GOSPODARSKA RAST IN CENA ZLATA V LETU 2012; gostujoči komentar

Objavljamo nov gostujoči komentar v seriji komentarjev objavljenih od marca leta 2010. Glede na vaš odziv, dragi bralci, gre za najbolj brane članke na naših spletnih straneh.

Kaj lahko pričakujemo v letu 2012 glede gibanja cen zlata?

Brez upoštevanja možnosti eventualnih izrednih dogodkov, lahko bolj kot kdaj koli prej mirno rečemo, da bo cena zlata v bodoče konstantno naraščala z umirjenim tempom. Rast seveda ne bo dosegala rasti zadnjih dveh let vendar se bo nedvomno gibala vsaj okoli dobrih 10 odstotkov.

Zakaj je cena zlata danes taka kot je?

IMF je podal napoved, da bo svetovna gospodarska rast v letu 2012 + 2,5 odstotna. Od tega bo na območju evra – 0,3 odstotna. Azija in Pacifik bosta dosegala + 7,8 odstotno rast, Evropa in osrednja Azija + 3,2, bližnji vzhod in severna Afrika + 2,3, Latinska Amerika in Karibi + 3,6 in države v razvoju + 5,4 odstotno rast. Glede na svetovno gospodarsko rast bo zagotovljena tudi rast cene zlata.

Cene nafte se bodo v tem letu dvigovale. Velja staro pravilo, da je cena ene unče zlata enaka ceni 12 do 17 sodov nafte, ob tem da cene nafte in zlata nimajo medsebojne povezave oziroma vzročne zveze. Trenutno je menjalno razmerje 1:16. Očitno je nafta vsaj za 40 odstotkov podcenjena. V trenutku ko se bodo cene nafte dvignile na predvidenih letošnjih minimalnih + 30 odstotkov, bo verjetno prišlo tudi do pozitivne korekcije cene zlata, ki pa ne bo v enaki višini sledila ceni nafte.

V tem letu smo priče še enemu fenomenu. Gre za fenomen, ko v januarju cene zlata niso padle, tako kot vsako leto, ko so špekulanti prodajali zlato na začetku davčnega leta in je večja ponudba zlata znižala njegovo ceno. To je lahko dober znak, da bo tudi letos rast cene zlata pozitivna.

Govorimo seveda o realni svetovni ceni zlata. Kakšna pa bo cena zlata v evrih pa je seveda odvisno od ekonomske politike, ki jo bo EU uporabila pri reševanju gospodarske krize. Če se bo kriza nadaljevala v tej smeri, se bodo cene zlata gibale v normalnih svetovnih okvirjih. Če pa bo oziroma ko bo EU prešla na zgodovinski način reševanja krize, in če bo v prihodnje začela s tiskanjem denarja ter posledično razvrednotenjem le-tega, bodo cene v evrih poletele v nebo. Dejansko bo le zlato ohranjalo realno vrednost vaših prihrankov.

Tipična metoda reševanja ekonomske krize je bila uporabljena v Franciji takoj po I. svetovni vojni. Francoski frank je postopno padel na 1/5 predvojne vrednosti. To je imelo za posledico konjunkturo gospodarstva, od katere so imeli korist le industrijalci in drugi poslovni ljudje. Srednji sloj, torej tisti s stalnimi fiksnimi prihodki, kot na primer upokojenci in manjši lastniki vrednostnih papirjev, pa so utrpeli strahotne izgube zaradi razvrednotenja valute. Ker je bila takrat Francija urejena centralistično, so vladnim uradnikom (politični vpliv, velik del volilnega telesa) izredno zvišali plače. Zaradi razvrednotenja franka se je povečal izvoz in industrijska proizvodnja je do leta 1939 narasla za 48 odstotkov, nacionalni dohodek za 30 odstotkov, delavski razred pa je dobil realno povečan dohodek za 25 odstotkov. Breme razvrednotenja franka je tako v celoti nosil srednji sloj, ki je utrpel hude finančne izgube prihrankov (v kolikor bi imeli prihranke v zlatu, seto ne bi zgodilo). Ta srednji sloj je neprestano pritiskal na oblast, da naj padanje vrednosti franka ustavi. Le-to je izvedel šele desničarski politik Poincare, ki je frank stabiliziral na 1/5 predvojne vrednosti v primerjavi s funtom, ni pa ga mogel dvigniti na predvojno raven.

Mimogrede je potrebno omeniti, da je Francija v dobi absolutizma pod Ludvikom XIV. že doživela podoben finančni bankrot. Začelo se je z gradom Versailles, ki so ga gradili 50 let, in v katerem je začel vladati 1682. Absolutist je okoli sebe zbral velikansko število dvorjanov in poraba denarja za potrebe dvora, uprave, vojske in vojn je popolnoma izpraznila državno blagajno. Skratka, porabil je več, kot je imel prihodkov. Njegov začasni rešitelj je bil »finančni strokovnjak« Jean Baptiste Colbert, ki je težavo rešil z uvedbo novih posrednih davkov recimo na sol, pijače, monopol, tobak in podobno. Ti davki so najbolj prizadeli meščanstvo in kmečki stan. Začasna rešitev ni bila zadostna. Ob smrti je zapustil državno blagajno prazno, ki je niso znali spraviti v red niti njegovi nasledniki. Končni rezultat tega uničevanja državnih financ nam je torej poznan iz zgodovine.

Če podrobneje analiziramo stanje v EU, lahko postavimo možen razplet dogodkov.

1) Gospodarski kazalci
V EU bo restriktivna politika »zategovanja pasu« v spirali ugašala gospodarstvo in s tem davčne prilive v fiskus. To bo povzročilo povečanje nezaposlenosti v gospodarstvu in nato, zaradi manjših davčnih prihodkov, tudi v javnih sektorjih vseh držav. Dolgoročno se bo zmanjšala kvaliteta šolstva in s tem svetovna konkurenčnost območja EU, kar bo zopet dolgoročno povzročalo usihanje gospodarstva. Povečali se bodo davki, ali pa se bo denar razvrednotil. V končni fazi bo nastopilo oboje.

2) Politični kazalci
Posamične manj razumne vlade bodo z davčnimi in carinskimi postopki pričele jemati majhnim gospodarskim subjektom, tistim, ki še nekaj delajo in imajo, tudi tisto, kar državam sicer ne bi šlo. To bo povzročalo zmanjšanje števila tovrstnih gospodarskih subjektov. Prišlo bo lahko do preseljevanja dela populacije v področja izven EU ali v redke države EU, kjer bodo boljši pogoje poslovanja. V EU že drugo leto upada količinski nakup zlata s strani prebivalstva in narašča prodaja lomljenega zlata. Ta trend bo še močnejši v letu 2012. Ljudje so pričeli prodajati lomljeno zlato za nakup osnovnih dobrin.

V letu 2011 je prišlo do okoli 16 odstotnega povečanja cene zlata (konec XII.2010 / XII.2011), kar je bistveno manj kot v preteklih dveh letih, vendar še vedno več, kot v zadnjih 10 letih. Pred letom 2009 je bilo letno na ravni okoli 13 odstotkov. Povečanje cene v letu 2011 se je zgodilo praktično v enem samem tednu poleti. Tako gibanje lahko pripišemo izključno velikemu nakupu 100 ton zlatih kovancev s strani Mehike (kovano v Turčiji) in nakupu več deset ton zlata s strani posamičnih centralnih bank. Tak možni scenarij smo sicer že napovedali v enem od člankov v preteklih letih.

Tudi letos drobni kupci (industrija in prebivalstvo) ne bodo botrovali dvigu cene zlata, kvečjemu obratno. Govorimo seveda o EU. Tudi letos bodo posamične vlade naročile svojim centralnim bankam, da naj del deviznih rezerv, zaradi zmanjševanja vrednosti svetovanih valut pretopijo v zlato. To bo eden od pomembnejših virov dviga cene zlata.

3) Nevarnosti na trgu zlata
Le redke vlade bodo centralnim bankam naročile prodajo zlatih rezerv. Na te države bo potrebno paziti, saj lahko ta poteza v bodoče vodi do uvedbo lastne valute, izstop iz evro območja, in nato v razvrednotenje te valute v primerjavi z drugimi svetovnimi valutami, in s tem tudi v primerjavi z zlatom. Tako bodo povsem zakonito oškodovali svoje prebivalstvo za velik del njihovih prihrankov in si zagotovili večletno vladanje.

Tu se spomin zgodbe, ki mi jo je pravil oficir trgovske mornarice, ko so z ladjo, v času SFRJ, vozili nekaj kontejnerjev sveže tiskanega novega denarja iz Cetisa v prijateljsko državo tretjega sveta. Ob prihodu v pristanišče so kontejnerje prevzeli domači organi. Mornarji so zvečer zamenjali zaslužene dolarje v domačo valuto, za potrebe nekaj dni, kolikor bi ostali v portu in se odšli zabavat. Drugi dan, ko je večina posadke imela še večji del domače valute v žepu, je vlada izdala dekret, s katerim je ukinila staro valuto. Vsem so vzeli vse (izbrisali prihranke), stari denar ni bil zamenljiv za novega. Začeli so vse od začetka. Posadka je ostala brez denarja.

Ali se še spomnite, kje se je to nato ponovno zgodilo, pred nekaj leti, na stari celini, sicer ne na območju EU? Ne prvič ne zadnjič v naši zgodovini človeštva.

Zamenjava valute, torej izstop iz evro območja lahko sicer navidez »koristi« oblasti. Ta lahko z neprestanim tiskanjem denarja financira javno porabo in tako redno zmanjšuje prihranke prebivalstva. Vendar je taka finančna čarovnija nevarna, če država hrano uvaža, ker jo sama ne predela dovolj. Če na primer država uvozi 50 odstotkov hrane (RS 60 odstotkov) in nato razvrednoti svoj denar iz menjalnega razmerja domače valute do valute za nakup hrane 1/1 na recimo ½, se uvožena hrana podraži za 100 odstotkov, temu pa hitro sledijo tudi cene domače hrane. Če predpostavljamo, da je povprečna neto plača državljana take države 1000 €, je ta porabil za hrano 17 odstotkov plače. Z dvigom cen hrane, zaradi spremenjenih valutnih razmerji, bo posameznik porabil za hrano 34 odstotkov plače, kar predstavlja 340 €. Večinska populacija, ki ima le okoli 500 € plače, bo porabila za hrano 68 odstotkov plače in zato ne bo mogla tekoče plačati ne davkov, ne elektrike, ne komunale ipd.

Kako bo torej v tem letu?

Bolj kot kdaj koli prej velja načelo, nikar ne prodajajte zlata, temveč ga kupujte. Ne zato, da bi z njim nekaj odstotkov od vloženega denarja zaslužili, temveč zato, da boste ohranili realno vrednost svojega dela, torej tudi količine hrane, ki ste jo na ta način in v tej metalni obliki prihranili. Pokojnin v daljni prihodnosti praktično ne bo oziroma bodo izredno nizke. Kar boste imeli, boste imeli izključno v zlatu.

Cena zlata morda letos ne bo naraščala tako kot v letu 2011, še vedno pa bolj, kot je višina obresti vašega posojilo, ki ste ga vzeli za nakup katere koli dobrine, morda tudi za nakup zlata.
Cene izdelkov, ki so v košarici, s katero se meri inflacija bodo le malenkostno narasle. Inflacija bo uradno nizka, cene energentov in z njimi povezanih dejavnosti, kot je transport in drugo, pa bodo izredno narasle. Prikriti in odkriti davki bodo izredno poskočili. Vedno več bo prikritih davčnih obremenitev skritih pod drugačnimi imeni (obvezna doplačila, višje denarne kazni, oteženo poslovanje vezano stroškovno na obvezne tretje izvajalce, trošarine in podobno).

Vedno večja bo nevarnost za izgubo rednega vira dohodka (službe), tudi redni viri dohodkov bodo vedno nižji. Življenje bo z današnjega vidika postalo v sledečih letih težje, in to za zelo velik del populacije. Prihranki, ki vam bodo ostali od vašega zaslužka, bodo vsako leto, ne samo nominalno, temveč tudi in predvsem zelo realno vedno nižji, v kolikor jih boste imeli v denarju in ne v zlatu.
Varčevalni paketi, ki vam jih ponujajo banke, pa padejo na izpitu ob prvi primerjavi obljubljenih obresti za vaše hranilne vloge v primerjavi z dvigom cene zlata vsako leto. Zato si ne zaslužijo resne obravnave.

Edina možna pot, kjer boste lahko varno shranili svoje vedno nižje prihranke bo isti kot že vsa tisočletja – zlato.

Vse dokler bodo najmočnejše državne tvorbe tega sveta tiskale nov denar v takšnih količinah, kot so kapacitete tiskarskih strojev, in nato ta denar posojale komercialnim bankam z 0,5 odstotnimi obrestmi, z namenom, da ga le-te vložijo v gospodarstvo, in dokler bodo te banke nato za ta denar kupile od te države državne obveznice (in ga ne bodo vložile v gospodarstvo), za katere jim bo morala država nato plačevati 5 ali 6 odstotne obresti, cene zlata ne bodo padle. Kam mislite da direktorji teh bank vložijo svoje letne nagrade, ki se merijo v destinah milijonov €, $ … V delnice? Odgovor je seveda povsem jasen.

Na željo družbe Moro, sem originalni tekst, ki sem ga sestavili na prehodu leta, nekoliko otoplil in se odpovedal določenim primerjavam z zgodovinskimi dogodki.

Kljub temu upam, da vam bo v korist in zadovoljstvo.

 

(gostujoči avtor, odvetnik in strokovnjak za finance)

 

Komentar je avtorsko delo in ne izraža mnenja družbe Moro.

Pretekli komentarji istega avtorja:

ANALIZA TRGA INVESTICIJ IN PRIHODNOST ZLATA, 8. september 2011

PREDVIDENO (U)GIBANJE CENE ZLATA V LETU 2011, 26. januar 2011

VEČJA KOT JE KRIZA, VIŠJE SO CENE ZLATA, 10. maj 2010

CENA KG ZLATA BO 30.000 €, 3. marec 2010

 

x

Na naši stran uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.