Zlati dukati

Razlika med numizmatičnimi in naložbenimi dukati

Dukati z numizmatično vrednostjo

Začetek srednjega veka pomeni za velik del Evrope močno nazadovanje na področju denarstva. Gospodarstvo se je vrnilo k naturalnemu, namesto trgovine se pojavlja zopet menjava v naravi. Nove temelje denarstvu je postavil Karel Veliki (768-814), vendar v tem obdobju zlatega denarja niso kovali. Krožili so le bizantinski solidi, njihov vpliv pa je z ozemeljskimi izgubami cesarstva na Balkanu in v Italiji slabel.

Dotok zlata, postopna obnova rudnikov in večanje obsega trgovine je vzrok, da so leta 1252 pričeli kovati v Firencah zlate florinte. Nekaj kasneje, leta 1284, prično z isto maso in čistino (3,494g in Au999/1000) svoje cekine (zechino, od zecca=kovnica) kovati tudi v Benetkah. Izraz dukat izhaja iz zadnje besede legende na hrbtni strani kovanca, Sit tibi Christe datus quem tu regis iste ducatus. Beneški dukat je skozi vse svoje obdobje, od začetka do konca kovanja leta 1805, obdržal svoje lastnosti, maso, čistino in tip.

Av : sv.Marko, zaščitnik Benetk, predaja klečečemu dožu zastavo.
Rv : Kristus v Mandorli (svetniškem siju). Že omenjena legenda se v prevodu glasi :
To vojvodstvo, ki mu ti, Kristus vladaš, naj bo posvečeno tebi.

Do konca prve polovice 14.stoletja se je kovanje zlatega denarja razširilo po vsej Evropi, močno pa se je povečalo z odkritjem Amerike in prevozom zlata v Evropo.

Na območju slovenskega etničnega ozemlja sta, poleg cesarskih, najpogosteje krožila dva zlata kovanca : beneški dukat in ogrski šmarni dukat.

Av : Marija Terezija po šegi ogrskih kraljev stoji in drži vladarsko jabolko in žezlo.
Rv : Marija z detetom kot zaščitnica Ogrske. Pod podobo, po kateri je zlatnik dobil ime, je ogrski grb.

Po konvenciji iz leta 1753 so v Rimsko-nemškem cesarstvu znižali čistino dukatom na Au986/1000, masa posameznega dukata pa je znašala 3,491g, kar se je ohranilo do današnjih dni. Ker v 19.stoletju razmerje med valuto, srebrnimi tolarji, in zlatom ni bilo konstantno, so dukate kovali predvsem za trgovanje. Enojne in štirikratne dukate s podobo cesarja Franca Jožefa I. (1848-1916) so kovali v letih 1852 do 1915.

Dukati z naložbeno vrednostjo

Avstrijska državna kovnica, Münze Österreich je med obema vojnama in po letu 1951 pričela z enakimi žigi za prednjo in zadnjo stran in letnico 1915 kovati pokove enkratnih in štirikratnih dukatov. Spremembi časa primerno je tako nekoč plačilno sredstvo, dukat, postal zlati naložbeni kovanec, s katerim se danes meri vrednost denarja. Za razliko od ostalega naložbenega zlata pomeni tudi tradicijo in ohranja zgodovinski spomin.