19.04.2010 11:35, Arhiv Novice

Zlati dukati

Razlika med numizmatičnimi in naložbenimi dukati


Dukati z numizmatično vrednostjo

Začetek srednjega veka pomeni za velik del Evrope močno nazadovanje na področju denarstva. Gospodarstvo se je vrnilo k naturalnemu, namesto trgovine se pojavlja zopet menjava v naravi. Nove temelje denarstvu je postavil Karel Veliki (768-814), vendar v tem obdobju zlatega denarja niso kovali. Krožili so le bizantinski solidi, njihov vpliv pa je z ozemeljskimi izgubami cesarstva na Balkanu in v Italiji slabel.

Dotok zlata, postopna obnova rudnikov in večanje obsega trgovine je vzrok, da so leta 1252 pričeli kovati v Firencah zlate florinte. Nekaj kasneje, leta 1284, prično z isto maso in čistino (3,494g in Au999/1000) svoje cekine (zechino, od zecca=kovnica) kovati tudi v Benetkah. Izraz dukat izhaja iz zadnje besede legende na hrbtni strani kovanca, Sit tibi Christe datus quem tu regis iste ducatus. Beneški dukat je skozi vse svoje obdobje, od začetka do konca kovanja leta 1805, obdržal svoje lastnosti, maso, čistino in tip.

Beneški dukat, dož Antonio Priuli (1618-1623)


Av : sv.Marko, zaščitnik Benetk, predaja klečečemu dožu zastavo.
Rv : Kristus v Mandorli (svetniškem siju). Že omenjena legenda se v prevodu glasi :
To vojvodstvo, ki mu ti, Kristus vladaš, naj bo posvečeno tebi.

Do konca prve polovice 14.stoletja se je kovanje zlatega denarja razširilo po vsej Evropi, močno pa se je povečalo z odkritjem Amerike in prevozom zlata v Evropo.

Na območju slovenskega etničnega ozemlja sta, poleg cesarskih, najpogosteje krožila dva zlata kovanca : beneški dukat in ogrski šmarni dukat.

Ogrski šmarni dukat, Marija Terezija (1740-1780)

Av : Marija Terezija po šegi ogrskih kraljev stoji in drži vladarsko jabolko in žezlo.
Rv : Marija z detetom kot zaščitnica Ogrske. Pod podobo, po kateri je zlatnik dobil ime, je ogrski grb.

Po konvenciji iz leta 1753 so v Rimsko-nemškem cesarstvu znižali čistino dukatom na Au986/1000, masa posameznega dukata pa je znašala 3,491g, kar se je ohranilo do današnjih dni. Ker v 19.stoletju razmerje med valuto, srebrnimi tolarji, in zlatom ni bilo konstantno, so dukate kovali predvsem za trgovanje. Enojne in štirikratne dukate s podobo cesarja Franca Jožefa I. (1848-1916) so kovali v letih 1852 do 1915.


Dukati z naložbeno vrednostjo

Avstrijska državna kovnica, Münze Österreich je med obema vojnama in po letu 1951 pričela z enakimi žigi za prednjo in zadnjo stran in letnico 1915 kovati pokove enkratnih in štirikratnih dukatov. Spremembi časa primerno je tako nekoč plačilno sredstvo, dukat, postal zlati naložbeni kovanec, s katerim se danes meri vrednost denarja. Za razliko od ostalega naložbenega zlata pomeni tudi tradicijo in ohranja zgodovinski spomin.

Štirikratni dukat, pokov z letnico 1915
Čistina zlata 986/1000, masa 13,964g, premer kovanca 39,5mm. Na zadnji strani, pod dvoglavim orlom, je oznaka vrednosti, 4.

1_dukat-1915

Enkratni dukat, pokov z letnico 1915
Čistina zlata 986/1000, masa 3,491g, premer kovanca 19,5mm.


Za enkratni dukat velja načelo : »V kolikor imaš zlato, ga imaš v manjših enotah,« tako si lahko v vsakem trenutku likviden.

Komisija za plemenite kovine pri EU je oba kovanca uvrstila na »Seznam zlatnikov, ki ustrezajo merilom iz točke 2, člena344(1) Direktive sveta 2006 112/ES (Posebna ureditev za investicijsko zlato)« in velja za koledarsko leto 2010. Seznam je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije C289/12 dne 28. 11. 2009.

Dukati so za naložbo zelo prikladni, so likvidni, poleg naše družbe jih za valuto menja tudi večina bank v sosednjih državah.


Avtorja članka:

Bogdan Kandus, strokovni sodelavec in član Numizmatičnega društva Slovenije,
Irena Moro, direktorica družbe MORO





x

Na naši stran uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.