27.11.2008 13:12, Arhiv Novice

Zlati časi za zlato (Nedeljski dnevnik, 28. april 2008) – avtor Bojan Glavič

VET JE ZAJELA NOVA ZLATA MRZLICA, ZATO CENE ZLATA PODIRAJO REKORDE

Zlati časi za zlato

V kriznih obdobjih vselej zraste zanimanje za nakup te drage kovine, ki velja za zelo varno naložbo in zato si trgovci z zlatom manejo roke – Manj zadovoljni so zlatarji, saj v takih časih nakit pri veliki večini ljudi ni prav iskana dobrina

(Foto: Dnevnik)

Mediji po vsem svetu in tudi pri nas vse pogosteje poročajo o posledicah svetovne finančne krize, težavah in izgubah bank, padanju vrednosti delnic na borzah in tudi o rastoči inflaciji. Ta zmanjšuje še tisti preostanek premoženja, ki vse bolj zaskrbljenim ljudem sploh še ostaja po vseh slabih novicah. Časi torej, ki se jih res nihče ne more veseliti. Oprostite, skoraj nihče, izjema so namreč vsaj prodajalci zlata.

Zlato velja za nekakšen varen pristan v negotovih časih in zato se prav ob največjih svetovnih krizah povpraševanje po njem in s tem njegova cena povečata. Prav letos (17. marca) je cena zlata dosegla zgodovinski rekord, saj je prvič prebila magično mejo 1000 dolarjev za unčo zlata (unča je 31,1035 grama). In kako je z zanimanjem za zlato pri Slovencih?

Zanimanje narašča

“Zanimanje izredno narašča, februarja se nam je obseg prodaje izpred pol leta kar podvojil. Še dodatni zagon pa povpraševanje dobi, ko pride na trgu zlata do popravka cen navzdol, kar se je zgodilo po doseženem rekordu (1030 dolarjev), ko se je cena zlata zaradi ukrepov ameriške centralne banke in dviga vrednosti dolarja spustila proti 900 dolarjem,” pravi Irena Moro Kunstelj, direktorica družbe za trgovanje z zlatom Moro&Kunst, ki je prepričana, da bo cena zlata še letos dosegla nove rekorde.

“Poznavalci menijo, da bi do konca leta cena lahko dosegla 1200 dolarjev za unčo. Povpraševanje po zlatu v svetu namreč močno presega ponudbo tudi zato, ker evropske centralne banke, denimo nemška, nočejo prodajati predvidene količine zlatih rezerv, ker očitno pričakujejo, da bo cena še naraščala. Že konec lanskega leta je tako na svetovnem trgu primanjkovalo 220 ton zlata. K presežnemu povpraševanju prispevajo predvsem rastoča gospodarstva na Kitajskem, v Indiji in Braziliji. Kitajska vlada namesto ameriških obveznic zdaj raje kupuje zlato, to pa so od lani začeli dovoljevati tudi kitajskim državljanom, ki jim je bilo kupovanje zlata prej prepovedano. Povpraševanje se tako še lep čas ne bo zmanjšalo, saj ga proizvodnja v rudnikih zlata ne more dohajati,” razlaga Irena Moro Kunstelj, ki je v Sloveniji pred tremi leti odprla prvo družbo za trgovanje z zlatom.

Pred tem, od leta 1998, ko je Ljubljanska borza zaradi premajhnega zanimanja ukinila zlato borzo, trgovanje z zlatom na naših tleh niti ni bilo mogoče. Bančniki in borzni posredniki se s tem ne ukvarjajo prav radi, ker se jim ne splača najbolj: pri upravljanju z delnicami kupcu namreč zaračunajo provizijo vsako leto, pri zlatu pa je to mogoče le ob prvem nakupu.

Da je zlato lahko še kako zanimivo za Slovence, so spoznali tudi pri podjetju Elementum, kjer so se s prodajo zlata začeli ukvarjati pred dobrim letom. “Lani smo ustvarili 23 milijonov evrov prihodkov, letos pa načrtujemo potrojitev prodaje. Naša vizija je, da bi sčasoma vsak prebivalec Slovenije imel v svoji lasti vsaj eno unčo zlata. Za dolgoročne vlagatelje je to zelo varna naložba, poleg tega pa ima zlato še veliko potenciala za rast,” pravi Peter Slapšak, direktor Elementuma.

Različne napovedi

In kaj menijo nekoliko bolj nepristranski strokovnjaki od trgovcev z zlatom? Mnogi finančni analitiki se z njihovimi argumenti in pričakovanji kar strinjajo in napovedujejo, da bo cena zlata še rastla tudi zaradi šibkega dolarja (kadar ta pada, cena zlata praviloma raste in obratno). A glede prihodnjih gibanj dolarja in zlata obstajajo tudi drugačna mnenja, pač v skladu z reklom, da imata dva ekonomista običajno vsaj tri različna mnenja. Tako jih vse več ocenjuje, da se bo vrednost zlata zdaj nekoliko umirila in se ustalila pri 850 do 900 dolarjih. K temu naj bi pripomogla tudi napoved Mednarodnega denarnega sklada (IMF), da bo namesto centralnih bank sam prodal del svojih zlatih zalog in tako povečal ponudbo.

Kakorkoli že, kljub nespornemu slovesu zlata kot najbolj varne naložbe v kriznih časih in kljub sedanji zlati mrzlici, ki je skupaj z rastočo negotovostjo botrovala podvojitvi cen zlata pred dvema letoma, ne gre pozabiti, da so finančne in gospodarske napovedi veliko bolj zahtevne in negotove kot vremenske (pa še te se rade sfižijo). Zagotovila o nadaljnji rasti morebitni vlagatelji tudi od prodajalcev zlata kajpak ne bodo dobili, saj je edino zlato pravilo, da zlatega pravila pravzaprav ni.

Slovenci, ki se jih, če sodimo po podatkih obeh slovenskih trgovcev, v zadnjem času tudi nekoliko loteva zlata mrzlica, morajo svoje odločitve o morebitnem nakupu torej sprejeti sami. Za večino, ki niti nima skrbi in dvomov o tem, kako čim bolj varno in donosno naložiti višek denarja (iz preprostega razloga, ker viška sploh nima), ostaja za tolažbo vsaj stara resnica, da zlato ne prinaša sreče. Še več, tistim, ki si preveč prizadevajo nabrati čim več zlata, se rado zgodi, da ga nimajo več v lasti, ampak ima zlato njih.

Avtor: Bojan Glavič

x

Na naši stran uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.