26.11.2008 20:17, Arhiv Novice

Zakaj zlato – mag. Mitja Lončar

Človek potrebuje za zadovoljevanje svojih potreb dobrine. Le-te se delijo na proste in ekonomske. Med ekonomske dobrine spadajo vse tiste za katere je potrebno plačati, torej imajo svojo ceno. Glede na način življenja, predvsem v odnosu do narave, ki ga imamo, je ekonomskih dobrin iz dneva v dan več, saj je narava s svojimi “proizvodi” onesnažena, tako da je pred uporabo njenih dobrin potrebno vedno več čistilnih naprav in drugih postopkov. Nekateri naravni viri so v omejenih količinah in zaradi tega njihova cena narašča, nekateri viri, kot so nafta, pa so tako pomembni, da si nekateri želijo imeti kontrolo nad njihovo proizvodnjo in s tem tudi neposredno kontrolo nad oblikovanjem cene. Za nekatere je pomembna tudi kontrola nad ekonomskim in političnem življenjem na našem planetu, kar pa vodi do takšnih in drugačnih spopadov, ki povzročajo med ljudmi negotovost. Nestrpnosti med ljudmi prav tako povzročajo različne vere. V ozadju vsega tega pa je prisoten terorizem, ki vedno bolj stopa v ospredje in postaja eden izmed glavnih dejavnikov negotovosti ter možna iskrica za vojno širših razsežnosti. Vsakdo, od posameznika do podjetij in bank, ki ima svoje premoženje, ga želi ustrezno zavarovati predvsem v smislu zavarovanja njegove vrednosti. Najšibkejši člen v premoženju vsakega subjekta v ohranjanju svoje vrednosti pa je denar (največ ga je v obtoku, saj ga je možno tiskati in predstavlja neko obljubo). Zastavlja se vprašanje kako ohraniti vrednost premoženja v denarju? Vsekakor z nakupom neke dobrine, ki vsaj ohranja svojo vrednost v primerjavi z inflacijo ali pa jo tudi povečuje. Ena izmed takih dobrin je tudi nepremičnina. Le-ta je primerna za ohranjanje in povečevanje vrednosti le na dolgi rok, vlagatelj pa si želi imeti nekaj, kar je bolj likvidno, nekaj kar se da zamenjati nazaj za denar v krajšem časovnem obdobju kot je leto dni. Še bolje bi bilo, če bi lahko z dobrino, ki bi mu ohranjala premoženje, tudi plačeval. Omenjeni lastnosti pa imata praktično dve dobrini na svetu: ZLATO in SREBRO, oziroma zlatniki in srebrniki. Plačevanje z zlatniki je preteklost. Zastavlja se vprašanje, če se zgodovina ne bo ponovila. V celotnem obsegu morda ne, možno pa je, da bi se del tega prometa (predvsem v večjih vrednostih) odvijal s pomočjo zlatnikov in srebrnikov.

Pisati o zlatu je zelo prijetna stvar, saj razmišljanje o zlatu pravzaprav predstavlja za marsikoga sanje o nečem najbolj dragocenem. Posebej prijetno je pisanje o zlatu takrat, ko začutiš njegovo veličino, plemenitost, vrednost in vse ostale lastnosti, ki mu jih pripisujemo. Pisati o ceni zlata je manj prijetno, vendar je navajanje njegove cene dejstvo, ki obstaja. Nehvaležno pa je pisati o tem ali je trenutna cena zlata realna (realna v smislu dejanskosti, da ni ne previsoka in ne prenizka). Najbolj nehvaležno pa je pisati o bodočem gibanju cene zlata. Ljudje, ki oblikujemo ponudbo in povpraševanje, smo zelo nepredvidljivi, zato se nikoli ne ve kaj se bo dogajalo na trgu.

Zlato je v vseh kulturah visoko cenjeno. Zaradi svoje barve, bleska in obstojnosti je postalo simbol moči, bogastva in vpliva. Simbolizira sonce, brez katerega življenje ni mogoče. Prav zlato rumena barva je tista, ki že tisočletja fascinira ljudi in daje zlatu vrednost, ki presega vrednosti drugih plemenitih kovin, na primer srebra, ki simbolizira luno.

O veličini zlata sem se prvič “seznanil” preko športa, ko se je govorilo o zlatih kolajnah, medaljah, svetovnih prvakih in olimpijskih zmagovalcih. Biti svetovni prvak ali olimpijskih zmagovalec je nekaj posebnega in nekaj posebnega za tak dosežek je tudi nagrada: zlata medalja. Spomini o mističnosti, ki ga je zlato naredilo name, segajo v obdobje druge polovice sedemdesetih let, ko sem, kot desetletni deček, po 13. uri na koncu poročil poslušal podatke o gibanju cen na londonski borzi plemenitih kovin. Čeprav so našteli kar nekaj cen, je mojo pozornost vedno znova pritegnila le ena cena: cena zlata za eno unčo, čeprav nisem niti dobro vedel kaj je unča niti kolikšna je ta vrednost. Zakaj? Verjetno zato ker sem kot otrok v pravljicah in pripovedovanjih poslušal o zlatu kot nečem najlepšem, najbolj sijočem, najbolj vrednem, najbolj nedosegljivem ter najbolj magičnem in mističnem. Vendar pa, časi se spreminjajo, vedenje o zlatu in njegovi ceni oz. gibanju cene zlata se dopolnjuje, toda občutki zaradi vseh lastnosti, ki jih ima zlato kot kovina, kakor tudi zaradi njegove ekonomske vrednosti in pomembnosti, še vedno ostajajo.

Zlato je že od nekdaj dobrina, za katerega je vladalo posebno zanimanje, saj je bilo povpraševanje vedno večje od ponudbe. Dejstvo je, da se zlato pridobiva iz rude, ki je na svetu prisotna v omejenih količinah in da je za proizvodnjo 4 do 8 gramov zlata potrebno približno 1 tono rude. V preteklosti so bili ljudje v ekstremnih okoliščinah pripravljeni tvegati tudi svoje življenje zato, da bi prišli do zlata in obogateli. Hkrati pa se niso zavedali, da je pravo bogastvo v nas samih in da zlato predstavlja le del vesoljne energije. Ljudje se vedno bolj duhovno prebujamo, zato bi lahko pričakovali, da določene surovine, katerih naravne zaloge kopnijo ali pa je povpraševanje po njih veliko, le ne bodo dosegle tako visokih cenovnih vrednosti kot jih. Vendar pa je naš vsakdanjik takšen kot je, pričakovanja so vedno neizmerna, vsaka dobrina ima svoj sijaj, zlato pa ima najvišjega. Ob naraščanju cene zlata v zadnjem letu ali dveh se zastavlja vprašanje, do katere višine se bo cena zlata dvignila? Do 800 USD za unčo, mogoče do 850, 900 ali pa celo do 1000 in več USD za unčo?

Preden začnemo iskati odgovore na zgornja vprašanja, si poglejmo zakaj je zlato tako zanimivo in zaželeno. Zlato je trenutno edina dobrina na svetu ki opravlja dve zelo različni in hkrati pomembni vlogi, denarno in nedenarno. Denarna vloga zlata se kaže v tem, da je mogoče z zlatniki kupovati druge dobrine (kar sicer ni pogost in/ali vsakodneven pojav; res je da se lahko plača tudi s srebrniki in v tem primeru tudi srebro opravlja denarno funkcijo, vendar pa je to zelo redko, tako da ene ali druge kovine niti ne moremo šteti za denarno vlogo), predvsem pa se kaže v mednarodnih denarnih rezervah, ki jih morajo imeti centralne banke držav pri Mednarodnem denarnem skladu. Če se na kratko povrnemo v zgodovino in si osvežimo nastanek denarja, je njegova pot potekala takole: ljudje so svoje presežke najprej menjavali blago za blago. Ker je bilo to zamudno in neprimerno, so nekemu blagu določili vrednost in je to blago nastopalo kot merilec vrednosti. Vendar pa tudi to preračunavanje ni bilo dovolj enostavno, zato so uvedli za menjalno sredstvo kovino. Najprej so uporabljali baker, bron, železo, nato pa še zlato in srebro. Z zlatom in srebrom so sprva plačevali v kepicah, kasneje pa so začeli kovati zlatnike in srebrnike. Končna oblika denarja so bankovci, kovanci in knjižni denar. Pomembno pri tem je, da so bankovce začeli izdajati bankirji na podlagi zlatnikov, ki so jih imeli v bančnih trezorjih. Bankovec je najprej odražal dejansko vrednost zlata, kasneje pa so, zaradi njihovega dodatnega tiskanja zgubljali na vrednosti.
Če k temu dodamo še ostale ekonomske in politične okoliščine, ki v ljudeh vzbudijo dvome o vrednosti nacionalne valute oz. denarja, je logično, da so se ti začeli ozirati za bolj trdno in svetovno bolj priznano valuto, to pa je vsekakor zlato. Iz bližnje in daljne naše zgodovine se je zaupanje v našo nacionalno valuto kazalo s tem, koliko prihrankov smo nalagali najprej v nemške marke in kasneje v evre. Sedaj, ko imamo skupno evropsko valuto in možnost nakupa zlata, pa se vse več ljudi, ki želijo ohranjati vrednost svojega premoženja ali ga celo povečati oz. svoje naložbe razpršiti in s tem upoštevati načelo da ne nosijo vseh jajc v eni košari, odloča za nakup te plemenite kovine. Dejstvo je, da je vrednost katerekoli valute v končnem medsebojno odvisna od vrednosti zlata.

Ko govorimo o ceni zlata se vedno (tako kot pri drugih cenah) vprašamo ali je trenutna cena realna, prava? Ali je unča zlata resnično toliko vredna? Če si bolj podrobno pogledamo gibanje povprečne mesečne cene zlata od avgusta do decembra 2006, se je le-ta gibala takole: avgusta je bilo potrebno za učno zlata odšteti v povprečju 632 USD, v septembru 598 USD, oktobra samo še 585 USD, novembra in decembra pa je cena ponovno narasla na 627 oz. 629 USD. Kot smo videli se cena zlata mesečno spreminja, praktično je lahko zelo nihajoča že tudi dnevno. Glede na to, da bi želeli kupiti zlato po čim nižji ceni, nas zanima s čim lahko primerjamo ceno zlata, da vemo ali naj ga kupimo ali naj še malo počakamo da cena pade? Če bi bila cena odvisna predvsem od proizvodnih stroškov, tako kot je pri večini proizvodov, potem zagotovo ne bi bila tako nihajoča, saj dobro vemo, da proizvodni stroški mesečno ne nihajo v tako velikem razponu. Ker na eni strani na oblikovanje cene neposredno vplivata ponudba in povpraševanje, nas zanimajo dejavniki, ki vplivajo na oblikovanje višine ponudbe, na drugi strani pa dejavniki in pričakovanja, ki vplivajo na višino povpraševanja. Delni odgovor lahko dobimo že če ceno zlata primerjamo z gibanjem in napovedmi o ceni ameriškega dolarja in o ceni nafte, kot glavnima cenama, na podlagi katerih se oblikuje cena zlata. Poleg tega je pomembna tudi primerjava med ceno zlata in ceno srebra na eni strani ter primerjava cene zlata z velikostjo industrijskega indeksa Dow Jones (DJI) na drugi strani. Če nam prvi dve primerjavi (s ceno USD in s ceno nafte) nudita odgovor za kratkoročno gibanje cene zlata, nam primerjava drugih dveh cen (srebro in indeks DJI) lahko pomaga pri dolgoročnejši napovedi o gibanju cene zlata.

Cena ameriškega dolarja in cena nafte se prav tako oblikujeta na podlagi ponudbe in povpraševanja. Najprej si poglejmo vzroke, ki v prvi vrsti vplivajo na ceno ameriškega dolarja in na ceno nafte. Na ceno ameriškega dolarja vplivajo predvsem ekonomske kategorije kot so: zaposlenost v ameriškem gospodarstvu, višina primanjkljaja v zunanje trgovinski bilanci, višina obrestne mere, višina inflacije v Ameriki in mednarodna dogajanja, to so predvsem tista, ki vplivajo na razna vojna žarišča. Na ceno nafte pa vpliva predvsem količina načrpane nafte in velikost povpraševanja po njej ter pričakovanja v zvezi s tem. Poleg tega na ceno nafte vplivajo tudi mednarodna dogajanja, predvsem tista, ki so kakorkoli vezana na možnost večje porabe nafte ali pa na možnost zaostritve pri njeni dobavi. V obeh primerih ključno vlogo odigra kakršnakoli grožnja ali možnost vojaških spopadov.

Rekli smo, da se cena zlata giblje na podlagi ponudbe in povpraševanja, zato si poglejmo še odgovore na vprašanje, zakaj je ponudnik pripravljen po določeni ceni prodati in kupec po isti ceni kupiti zlato?

Če si najprej pogledamo razloge za nakup zlata, nam bodo potem bolj razumljivi tudi razlogi za njegovo prodajo. Dejstvo je da zlato kupimo z denarjem, denar pa ni nič drugega kot neka obljuba, da bomo za ta denar nekoč dobili neko vrednost (ta vrednost je lahko v obliki storitve, ki nam jo nekdo opravi in jo moramo plačati, lahko pa je neko blago, ki ga z denarjem kupimo na trgu). Z nakupom zlata realiziramo obljubo, ki jo spremenimo v vrednost. Prvi razlog za nakup zlata je torej ohranjanje vrednosti svojega premoženja. Drugi razlog pa se oblikuje v pričakovanju rasti cene zlata v prihodnosti in s tem realizacija dobička, ko bo sledila prodaja po višji ceni. Tretji razlog je nakup za eno izmed naložb v svojem portfelju. Nekateri pa zlato kupijo zgolj zaradi zlata, saj jim nobena druga naložba ne predstavlja varnosti, ki jo vidijo v zlatu. Ne smemo pa pozabiti niti na nakup zlata z industrijskega in zlatarskega vidika. Ta dva nakupa se razlikujeta od prej naštetih v tem, da predstavljata potrošnji vidik, medtem ko imajo ostali nakupi naložbeni značaj.

In kateri so razlogi za prodajo zlata? Lahko jih iščemo predvsem v naložbenih nakupih. Prodaja zlata pomeni, da bomo z denarjem ponovno dobili obljubo, ki nam ne bo ohranjala vrednosti. Prvi razlog prodaje zlata je predvsem ta, da lastnik zlata dobi denar, ki ga potrebuje za nadaljnje poslovanje oz. za zadovoljevanje tekočih potreb. Kdor je zlato kupil z namenom zaslužka prav gotovo želi unovčiti dobiček, ki se je ustvaril z višjo prodajno ceno zlata od nakupne. Če pa cena zlata pada in če okoliščine kažejo na to, da bi bil lahko ta padec večji in/ali trajal dalj časa, je prodaja namenjena predvsem temu, da se zaščiti obstoječe premoženje ali pa se špekulira na ponoven nakup, ko bo zlato cenejše.

Glede na to, da se v strokovnih krogih v prvi vrsti omenjata predvsem dva dejavnika, ki vplivata na ceno zlata, to sta cena nafte in vrednost ameriškega dolarja, si podrobneje poglejmo značilnosti vsakega posebej.

CENA NAFTE

Najprej nas zanima zakaj in kako sta povezana zlato in nafta. Zgodovinsko gledano njuna glavna povezava temelji na tem, da se je nafta najprej plačevala z zlatom. Ker sta tako nafta kot tudi zlato “naravni ” dobrini, se njuni cena oz. vrednosti v glavnem gibljeta premo sorazmerno, kar pomeni da večanje cene nafte (črnega zlata) pomeni hkratno višanje cene zlata. So pa še naslednji razlogi, ki delujejo v prid omenjenemu razmerju. Prvi razlog naj bi bil, da rast cene nafte prodajalcem nafte omogoča dodaten zaslužek, ki pa naj bi ga le-ti investirali v nakup zlata. S tem se ustvarja dodatno povpraševanju po zlatu, ki zlatu povečuje ceno. Naslednji razlog je, da ima rast cene nafte za posledico rast vseh ostalih cen, kar povzroči inflacijo in nižanje vrednosti denarja. Nakup zlata v takem primeru predstavlja naložbo za ohranjanje vrednosti premoženja, seveda pa povečano povpraševanje ponovno povzroči dvig cene zlata.

VREDNOST AMERIŠKEGA DOLARJA
Cena zlata in vrednost ameriškega dolarja naj bi bila v obratnem sorazmerju, kar pomeni, da ima rast enega za posledico padec drugega. Zakaj? Tako ameriški dolar kot tudi zlato opravljata, med ostalimi funkcijami, tudi funkcijo mednarodnih rezerv, ki jih morajo imeti centralne banke pri Mednarodnem denarnem skladu. Razlaga funkcije mednarodnih denarnih rezerv na tem mestu presega name članka, zato povejmo samo to, da imajo centralne banke v svojih mednarodnih rezervah raje blago z večjo vrednostjo. Če ima večjo vrednost zlato, potem bo povpraševanje po njem naraščalo ter s tem tudi njegova cena in obratno. Ameriški dolar opravlja funkcijo svetovnega denarja in če ohranja ali celo dviguje svojo vrednost, potem ga ljudje hranijo v svojem premoženju. Seveda je ravno obratno v primeru da vrednost izgublja. V takšni situaciji ga ljudje zamenjajo za nekaj bolj “trdnega”, kar jim v glavnem predstavlja zlato (nekateri kupujejo tudi ostale plemenite kovine, vendar pa je zlato oz. zlate cekine najlažje zamenjati nazaj v denar).

V zadnjih letih ima na mednarodnem trgu pomembno vlogo tudi evro, zato nas zanima, v kakšnem razmerju sta si vrednosti evra in zlata, posebej še če vemo, da večanje vrednosti ameriškega dolarja pomeni manjšanje vrednosti evra in obratno. Logično bi bilo, da večanje cene zlata pomeni tudi večanje cene evra. To bi bilo verjetno tudi pravilno sklepanje, če ne bi bil evro dobrina, s katerim lahko kupiš zlato. Dejstvo je: če z evri kupuješ zlato, potem se cena zlata zaradi večjega povpraševanja zvišuje, vrednost evra pa zaradi večje ponudbe pada. Odgovor na zgornji dve trditvi (cena nafte in vrednost dolarja) ter spodnje vprašanje (primerjava z evrom) bomo preverili s pomočjo grafa v katerem so tri krivulje: cena nafte, cena zlata v evrih in cena zlata v ameriških dolarjih. Krivulje so narisane na podlagi povprečnih mesečnih podatkov za posamezno ceno od leta 2001 do decembra 2006. Cena zlata je prikazana kot povprečna mesečna cena, ki jo je potrebno plačati za eno unčo zlata (31,1035 g). Cena nafte pove, koliko ameriških dolarjev je potrebno odšteti za 10 sodčkov nafte. Zakaj za deset? Za deset pa zato, ker nas zanima gibanje cene, ki je bolje vidno, če se cena sodčka približa višini cen evra in ameriškega dolarja za zlato.

Graf št. 1: Gibanje cene zlata v evrih in USD ter cene nafte za 10 sodčkov

Graf št. 2: Tečaj med ameriškim dolarjem in evrom

Graf št. 3: Tečaj € in $ ter rast cene zlata in nafte

Graf št. 4: Razmerje med zlatom in nafto

Iz zgornjih grafov je razvidno naslednje:
1. Iz grafa št. 1, ki prikazuje gibanje cen zlata v € in $ ter cene nafte v $, je razvidno, da so bile v januarju leta 2001 vse tri krivulje zelo blizu, kar pomeni, da so bile cene dokaj enake. Najnižje je bila krivulja nafte, saj je bil sodček nafte vreden 24,64 USD oz. 10 sodčkov 246,4 USD. Najvišje pa krivulja za ceno zlata v evrih, ki je stal 283 evrov za unčo. V USD je bilo potrebno za unčo zlata odšteti 267 USD.
2. Krivulja, ki predstavlja gibanje cene nafte, je bila skozi proučevano obdobje veliko bolj nihajoča (bolj volatilna), kot sta bili krivulji, ki prikazujeta ceno zlata. Iz tega je moč razbrati, da se cena zlata glede na ceno nafte odziva počasneje oz. z zamikom.
3. Cena zlata v USD je narasla bolj kot cena zlata v evrih. Čeprav se krivulji, ki prikazujeta ceno zlata, nekako gibljeta vzporedno, pa je dobro vidno da je krivulja, ki prikazuje ceno zlata v USD bolj nihajoča kot krivulja, ki prikazuje ceno v evrih. Cena zlata v USD se je v proučevanem obdobju (1. 1. 2001 do 31. 12. 2006) povečala za 2,37-krat, medtem ko se je cena zlata v evrih povečala za 1,68-krat. Cena nafte pa se je v tem obdobju povečala za 1,88-krat. Največjo rast je cena zlata dosegla v maju 2006, ko je bila cena v USD za 2,54-krat večja, v evrih pa za 1,87-krat. Cena nafte pa je najbolj narasla v julijo 2006, ko je bilo potrebno za sodček nafte odšteti 66,28 USD, kar je pomenilo 2,31-kratno povečanje cene glede na januar 2001.
4. Primerjava grafa št. 4 in grafa št. 2, kjer je prikazan tečaj med USD in EUR, nam pokaže, da se je cena zlata v evrih gibala podobno kot se je gibal tečaj med tema dvema valutama. Ko sta se ceni zlata v evrih in USD za sodček nafte izenačili je bil tečaj med $ in € enak ena. To se je zgodilo v novembru 2002. Nato je bil evro nekaj mesecev za malenkost dražji od USD, kar je razvidno iz tega, da sta bili ceni praktično poravnani, tečaj pa se je gibal malo nad ena, v prvih mesecih 2003 pa se je evro okrepil in je bila cena zlata v evrih vseskozi nižja od cene zlata v USD. Tečaj med evrom in ameriškim dolarjem pa je bil vseskozi nad ena.
5. Če primerjamo krivulji, ki prikazujeta ceno nafte in ceno zlata, lahko ugotovimo, da se cena nafte in cena zlata nista vedno gibali premo sorazmerno. Gibanje tega razmerja vidimo tako iz grafa številka 1, kjer so prikazana gibanja cen, kot tudi iz grafa številka 3, kjer je prikazano razmerje med rastjo cene zlata in cene nafte. Primerjava rasti cen zlata in nafte nam postreže še z malo drugačno sliko o gibanju teh dveh cen. Če bi se cena zlata gibala premo sorazmerno s ceno nafte, bi morala cena zlata rasti podobno kot cena nafte. Vendar pa je iz grafa dobro razvidno, da je cena nafte v letu 2001 najprej padala, dosegla minimum v mesecih od novembra 2001 do januarja 2002 in se nato počasi začela dvigovati. V mesecu maju 2004 je bila rast cene nafte že večja od rasti cene zlata in je svoj zenit dosegla v juliju 2006, ko je bila cena za 2,3-krat večja od cene v januarju 2001. Cena zlata je bila takrat za 1,76-krat večja v primerjavi z januarjem 2001. Cena zlata je svojo največjo rast imela v maju 2006, ko je bila za 1,86-krat večja, cena zlata pa je v tistem mesecu dosegla 730 $ za unčo zlata. Povprečna cena je bila 675 $ za unčo zlata. Če na ceno zlata vplivata cena nafte in vrednost ameriškega dolarja, potem iz zgornjih dveh grafikonov ne dobimo ustrezne razlage zakaj je rast cene nafte presegla rast cene zlata. Kot je razvidno iz grafikona št. 3 v katerem je prikazano gibanje tečaja med ameriškim dolarjem in evrom, je dolar izgubljal na svoji vrednosti, kar naj bi pomenilo, da bi morala cena zlata rasti. Vendar pa je bilo to obdobje, ko se je cena zlata gibala v premem in ne v obratnem sorazmerju z vrednostjo ameriškega dolarja.
6. Razmerje med cenama za zlato in nafto (graf št. 4) nam pove, koliko sodčkov nafte je bilo potrebnih za nakup ene unče zlata. Največje razmerje med cenama za zlato in nafto je bilo v začetku leta 2002, ko je bilo potrebno za unčo zlata v USD “plačati” z 17,76 sodčki nafte. Najmanj sodčkov nafte je bilo potrebnih za unčo zlata v avgustu 2005, saj je bilo za unčo zlata dovolj že 7,45 sodčka nafte.

Pri spremljanju gibanja cene zlata in njegove realne vrednosti je posebej zanimiva primerjava razmerja med gibanjem industrijskega indeksa Dow Jones in cene zlata. To razmerje se imenuje Dow/Gold ratio in nam pove koliko unč zlata potrebujemo za nakup industrijskega indeksa Dow Jones. Pri primerjavi teh dveh cen oz. vrednosti je potrebno izpostaviti da zlato predstavlja vrednost premoženja, ki ohranja svojo vrednost in hkrati predstavlja tudi varno naložbo. Premoženje naloženo v vrednostne papirje, delnice, ki sestavljajo vrednost industrijskega indeksa Dow Jones, pa je izpostavljeno večjemu tveganju. Ko je gospodarstvo stabilno in je prisotna njegova rast, so vlagatelji bolj nagnjeni k tveganju v upanju, da bo le-to prineslo tudi večji donos. V tem primeru svoje premoženje nalagajo v nakup delnic in večje povpraševanje dviguje njihovo vrednost in s tem tudi vrednost industrijskega indeksa Dow Jones, seveda pa se poveča tudi Dow/Gold ratio. Ravno obratno pa se zgodi, ko je v gospodarstvu prisotna stagnacija ali celo padec gospodarske rasti. Investitorji začnejo iskati varnejše naložbe, prične se razprodaja delnic, povečujejo se varne naložbe, naložbe z manj tveganja. Prihranki se selijo iz delnic v zlato, kateremu narašča cena in posledično pade Dow/Gold ratio.

To razmerje je bilo v času po letu 1901 najnižje v letu 1980, ko je bilo možno industrijski indeks Dow Jones kupiti z eno unčo zlata in največje v letu 1999, ko je bil industrijski indeks Dow Jones vreden kar 43,7 unč zlata. Na dan 31. 12. 2006, je bilo potrebno za industrijski indeks Dow Jones odšteti 19,79 unč zlata.

Iz grafa številka 5 je razvidno, da je bila rast cene zlata večja od rasti vrednosti industrijskega indeksa Dow Jones. V obdobju od januarja 2001 je cena zlata narasla za 2,37-krat, medtem ko je cena industrijskega indeksa Dow Jones narasla le za 1,14-krat. Posledica tega je vidna tudi v grafu št. 6, kjer je prikazano razmerje med ceno zlata in vrednostjo industrijskega indeksa Dow Jones. V 2001 je bilo potrebno za industrijski indeks Dow Jones odšteti 41 unč zlata. To razmerje je v obravnavanem obdobju padalo in se v začetku l. 2006 ustalilo na 20 unčah zlata za industrijski indeks Dow Jones, nato med letom zanihalo še malo navzdol do 16-tih unč in se ob koncu leta ponovno povzpelo do 20 unč zlata za industrijski indeks Dow Jones.

Večina gospodarstvenikov je prepričanih da je manjša rast industrijskega indeksa Dow Jones posledica padanja ameriškega dolarja in slabšanja ameriškega gospodarstva. Ker je to razmerje že dokaj nizko, se zastavlja vprašanje: ali lahko to razmerje pade na najnižje zgodovinske vrednosti, kar bi pomenilo, da bo cena zlata rasla hitreje od cene industrijskega indeksa Dow Jones? Glede na napovedi, ki jih je moč zaslediti v zadnjem obdobju, da naj bi vrednost ameriškega dolarja padala, se bo zmanjšalo zaupanje v ameriško gospodarstvo in s tem tudi v vrednost delnic, ki oblikujejo industrijskega indeksa Dow Jones. Možno je pričakovati, da bo vrednost industrijskega indeksa Dow Jones v primerjavi z ameriškim dolarjem rasla, vendar pa bo naraščanje cene zlata hitrejše od rasti vrednosti industrijskega indeksa Dow Jones. To bo pomenilo padec dejanske vrednosti industrijskega indeksa Dow Jones. Priznani ameriški ekonomist dr. Marc Faber predvideva, da bo v prihodnosti za nakup industrijskega indeksa Dow Jones dovolj že ena unča zlata.

Graf št. 5: Rast cene zlata in vrednosti industrijskega indeksa Dow Jones

Graf. št. 6: Razmerje med zlatom in industrijskim indeksom Dow Jones

RAZMERJE MED ZLATOM IN SREBROM

Razmerje med zlatom in srebrom vključuje naložbene možnosti oz. sprejemanje odločitev kam naložiti prihranke: ali v zlato ali v srebro. Ljudje smo bolj nagnjeni k manjšim spremembam in si želimo višjih donosov, zato bomo izbrali naložbo, ki bo donosnejša dlje časa in ki bo sorazmerno hitro povečevala donos. Čeprav osnovno razmerje med zlatom in srebrom temelji na denarni funkciji (zlatniki in srebrniki) in je bilo 1:16 (z zlatnikom je bilo možno kupiti 16 srebrnikov), se cena zlata določa predvsem zaradi njegove denarne funkcije, medtem ko se cena srebra določa predvsem zaradi njegove nedenarne vloge – to je industrijskega povpraševanja. Eden izmed dejavnikov, ki lahko vpliva na odločitev o nakupu ene ali druge plemenite kovine, je tudi rast posamezne cene. V obdobju po letu 2001 je cena zlata rasla hitreje od cene srebra vse do marca v letu 2006. Od takrat naprej cena srebra raste hitreje od cene zlata. Nekatere analize kažejo, da bo cena srebra naraščala hitreje od cene zlata. Razlogi, ki se navajajo so predvsem v industrijskem povpraševanju po srebru, saj je v nekaterih proizvodnih procesih srebro praktično nenadomestljivo, če pa je že nadomestljivo, ga lahko nadomesti le zlato, ki je veliko dražji od srebra.
V prid večji rasti cene srebra od zlata govori tudi trenutno razmerje med obema cenama. Le-ta je trenutno 1:48. Začetno razmerje, to je bilo davnega leta 1792, med zlatom in srebrom je bilo 1 : 16. V naslednjih stotih letih se to razmerje ni bistveno spreminjalo, saj se je gibalo med 1:10 in 1:24. Večja nihanja so se začela pojavljati tik pred prvo svetovno vojno, ko je razmerje naraslo na 1:46 in v obdobju po svetovni krizi leta 1933 do danes, ko se je v obdobju krize razmerje povečalo na 1:97, se nato spustilo do razmerja 1:15 konec 70. let in se v začetku 90. tih ponovno dvignilo do 1:95. Dvestoletno povprečje od leta 1792 do 1992 je bilo 1:31, povprečje zadnjih šestih let (od 1. 1. 2001 do 31. 12. 2006) je 1:38. Po napovedih naj bi razmerje med ceno zlata in ceno srebra padlo. Pri tem bo morala cena srebra naraščati hitreje od cene zlata ali pa cena zlata padati hitreje od cene srebra. Ker se predpostavlja, da bodo cene plemenitih kovin naraščale, je upravičeno pričakovati, da bo cena srebra naraščala hitreje od cene zlata.

Poglejmo si še prednosti in slabosti naložbe v srebro. Ena večjih slabosti je, da moramo pri nakupu srebra plačati davek na dodano vrednost, medtem ko ga pri nakupu zlata ni potrebno. Za kilogram srebra je potreben veliko večji prostor kot za kilogram zlata. Obstaja tudi tržno tveganje, to je, da se razmerje med cenama poslabša, kar pomeni, da je rast cene srebra počasnejše od cene zlata in je potrebno nato dlje časa čakati na ugodnejše razmerje, kar sicer ne predstavlja tveganja, če v tem obdobju ne potrebujete gotovine, sicer pa. Prednost pa je predvsem v rasti cene srebra, ki naj bi bila veliko hitrejša od cene zlata, še posebej v posameznih obdobjih. Iz tega izhaja, da je cena srebra veliko bolj volatilna, kar pomeni, da lahko srebro večkrat (ob visoki ceni) prodamo in potem (ob nizki ceni) kupimo in si na ta način večamo bogastvo.

Graf. št. 7: Razmerje med rastjo cene zlata in srebra

Graf. št. 8: Razmerje med cenama zlata in srebra

V uvodu teksta je napisano, da je pisati o ceni zlata sicer manj prijetno, vendar je navajanje njegove cene dejstvo ki obstaja, da je še bolj nehvaležno pisati o tem ali je trenutna cena zlata realna in da je najbolj nehvaležno pisati o bodočem gibanju cene zlata. V tekstu smo se praktično dotaknili vseh neprijetnosti in se soočili tako s preteklo kot s trenutno ceno zlata ter s primerjavami, ki so potrdile in nakazale pretekla in bodoča gibanja vrednoti zlata, nazadnje smo poskušali pridobiti sliko o realni vrednosti zlata. Čeprav smo ljudje, ki oblikujemo ponudbo in povpraševanje, zelo nepredvidljivi in se zato nikoli ne ve kaj se bo dejansko dogajalo na trgu, lahko rečemo, da si v prvi vrsti želimo vsaj ohranjati vrednost svojega premoženja. V zadnjem času, ko je prisotnih vedno več negotovosti, tako v gospodarstvu kot tudi v politiki, v rušenju naravnega ravnovesja in pojavljanju vedno novih bolezni, kar ima za posledico negotovo prihodnost, je dobrodošla vsaka stvar, ki prinaša neko gotovost in varnost. Ena izmed takih stvari pa je prav gotovo tudi naložba v surovine, med katerimi so najbolj iskane plemenite kovine, med njimi pa je najbolj zaželena tista, ki se najbolj sveti, ki je najbolj žlahtna, iskana in cenjena.

x

Na naši stran uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.