DRUŽBA MORO - mednarodno priznani trgovec z zlatom

Levo – akcijska ponudba

…………………………………….

Motivi: Lipa, Kostanj, Smreka, Bor, Bukev, Hrast. Lepo darilo ali del zbirke.

Vse več platine iz Južne Afrike in Rusije porabi industrija

Objavljamo rezultate letne raziskave trga platine vodilnih podjetij na področju plemenitih kovin kot sta Thompson Reuters GFMS – Platinum Survey  in Johnson Matthey – Platinum Today.

Največja nahajališča platine najdemo v Južni Afriki, ki je v lanskem letu priskrbela 74,9 odstotkov (4.855.000 trojskih unč ali 151 ton) zalog platine v svetu. Dejanski izkop se je zaradi prekinitev dela in stavk lani v primerjavi z letom 2010 zmanjšal za 3 odstotke na 120.000 trojskih unč. Vodilni upravljalec rudnikov na svetu je bil v letu 2011 Anglo American Platinum iz Johannesburga, ki je zaslužen za okoli 40 odstotkov vseh novih zalog platine. Med vodilnimi je tudi Impala Platinum (Bushveld Complex in Great Dyke) iz Južne Afrike. Skupina priskrbi približno 25 odstotkov globalnih zalog platine letno. Tretji največji proizvajalec je Lonmin, četrti Aquarius Platinum, peti pa Northam Platinum. Ostala področja obogatena s platino so v Zimbabveju, kjer pridobijo 5,3 odstotkov kovine (340.000 trojskih unč ali 10,58 ton), in kjer za izkop skrbita podjetji Zimplants in Mimosa.

Druga z največ zalogami platine je Rusija, ki je lani priskrbela 12,9 odstotkov vseh zalog platine (835.000 trojskih unč ali 25,97 ton). Rudnike v Rusiji upravlja izključno podjetje Norilsk Nickel.

Nahajališča platine najdemo tudi v Severni Ameriki, kjer je bilo lani izkopanih 5,4 odstotkov celotnih zalog (350.000 trojskih unč ali 10,89 ton). North American Palladium’s Lac des Iles (LDI) je glavni proizvajalec platine v Kanadi, sledita Xstrata’s in Vale’s.

 

Povprečna cena v ameriških dolarjih za trojsko unčo platine za obdobje zadnjih deset let;  Vir: Kitco

Naložbe v platino so bile leta 2011 v primerjavi z letom pred tem stabilne, vendar za 30 odstotkov nižje (5,69 odstotkov zalog ali 460.000 trojskih unč ali 14,31 ton). Vlaganja ETF skladov so se v prvih osmih mesecih leta 2011 vztrajno povečevala, od druge polovice septembra naprej pa se je količina platine v skladih zmanjšala na 190.000 trojskih unč (5,91 ton) in na tej ravni ostala do konca leta.

Povprečna cena za trojsko unčo platine je bila leta 2011 višja za 7 odstotkov v primerjavi z letom prej in je tako znašala 1.721 € ameriških dolarjev.

Borzna cena platine Tečaj €/$
  1. junij 2009

27,70 €/g

 1,4158
  1. junij 2010

40,90 €/g

 1,2302
  1. junij 2011

40,95 €/g

 1,4421
  1. junij 2012

37,20 €/g

 1,2374

Borzna cena platine po ceniku povezanem s svetovno borzo;  Vir:  Moro

V letu 2011 je bil trg platine v presežku za 430.000 trojskih unč (13,37 ton). Povečanje povpraševanja za 2 odstotka na 8.1 milijonov trojskih unč (251,94 ton) je bilo posledica povečanja nakupov platine za industrijske potrebe. V lanskem letu se je povečala tudi prodaja odpadnih materialov iz platine, poleg tega pa je zaloge platine povečalo tudi recikliranje, in sicer za 12 odstotkov na 2,05 milijonov trojskih unč (63,76 ton).

Industrijska poraba platine je prejšnje leto celo dosegla rekordno količino v višini 2,05 milijonov unč (63,76 ton). Ta segment je porabnik 25,33 odstotkov platine. Najbolj se je povečalo povpraševanje v steklarski industriji, za kar 44 odstotkov (na 555.000 trojskih unč ali 17,26 ton), in v petrokemični industriji.

Največja količina platine se je leta 2011 tako kot že v preteklih letih porabila v avtomobilski industriji, in sicer v višini 38,4 odstotkov celotnega povpraševanja. Povpraševanje avtomobilskega sektorja po platini se je lani povečalo za 1 odstotek (za 30.000 trojskih unč oz. 933,11 kg) na 3,11 milijonov trojskih unč (96,73 ton), kar izvira iz povečanja svetovnih potreb po večjih avtomobilih in tovornjakih. Povpraševanje po platini sicer zmanjšuje nadomeščanje platine s paladijem pri proizvodnji katalizatorjev, v letu 2011 pa tudi manjša proizvodnja katalizatorjev na Japonskem. Ocenjena svetovna proizvodnja vozil je 2011 narasla za približno 2 milijona vozil oziroma na skoraj 80 milijonov.

Naravni bel sijaj je platino naredil nepogrešljivo v draguljarstvu, kljub temu da se je v tem segmentu porabi le 30,64 odstotkov. Povpraševanje s strani draguljarskega sektorja se je v letu 2011 povečalo za 2 odstotka na 2,48 milijonov trojskih unč (77,14 ton). Povečali so se predvsem nakupi na Kitajskem (1,68 milijonov trojskih unč ali 52,25 ton) kot rezultat padca cene.

Raziskovalni inštitut Thompson Reuters GFMS napoveduje, da se bo tudi v letu 2012 več platine pridobilo z recikliranjem kot z izkopom v rudnikih. Zaloge platine bodo v letošnjem letu zadostile povpraševanju. Zanimanje investitorjev v platino pa naj bi še naprej krepile izjemno nizke obrestne mere ter inflacijska in tečajna tveganja. Platina je eden izmed najredkejših elementov v zemeljski skorji. Ta plemenita kovina je obstojna pri visokih temperaturah in odporna proti koroziji. Je ena izmed najgostejših kovin, saj je njena gostota skoraj dvakrat večja od gostote svinca in za 11 odstotkov od gostote zlata.

Od začetka leta 2005 do februarja 2012 je Slovenija po podatkih SURS uvozila 412,2 kg platine v skupni vrednosti 3,3 mio €. Leta 2011 je bilo uvoženo 13 kg platine v vrednosti 286.000 €.

V družbi Moro trgujemo s palicami in kovanci iz platine z najnižjimi pribitki na borzno ceno med trgovci v Evropi. Podajamo primerjavo z nemško družbo Pro aurum:

Pribitki na platino v družbah Moro in Pro aurum

Moro Pro aurum
 Palica mase 500 g

3 %

4,8 %

 Palica mase 100 g

4 %

6,7 %

Kanadski javorjev list, mase 31,15 g

6 %

22,9 %

 Avstralski kljunaš, mase 31,13 g

12%

14,7 %

V družbi Moro naložbeniki lahko kupijo:

  • palice iz platine mas 10 g, 31,1035 g (1 trojska unča), 50 g, 100 g, 250 g, 500 g in 1000 g, čistine 999,5/1000,
  • kovance iz platine mas od 1,55 g (1/20 trojske unče) do 311,69 g  (10 trojskih unč). Kovanci  Kanadski javorjev list, Avstralska koala, Avstralski kljunaš, Ameriški orel, Kitajski panda, Isle of Man so iz različnih svetovnih kovnic.

Pri nakupu naložbenih palic in kovancev iz platine se v Sloveniji plača 20 odstotni DDV. Platino priporočamo predvsem gospodarskim družbam.