27.02.2013 15:54, Arhiv Novice

Vložil sem 50.000 €, koliko imam danes?

Vse večkrat opažamo, da so v dnevnih strokovnih medijih prisotne površne analize finančnih naložb. Take informacije vlagatelje zmedejo, in ne sprejemajo racionalnih odločitev. Zato smo se odločili za analizo različnih oblik finančnih naložb, za kar smo prosili našega sodelavca, Gorazda Vidmarja.

 

Kaj je po petih letih nastalo iz naložbe 50.000 €? Primerjava različnih tipov naložb ob upoštevanju vstopnih, izstopnih in ostalih stroškov skuša čim bolj realno podati dejanski donos oziroma izgubo posamezne naložbe v petletnem obdobju. Prodaja naložb je bila hipotetično izvršena 31. januarja 2013, nakup pa pet let in en dan prej.

Delnice

Zgornja tabela primerja naslednje delniške indekse:

  • slovenski SBITOP
  • angleški FTSE 100
  • nemški DAX
  • ameriški S&P 500
  • kitajski SSE ( Shanghai )

Primerjava upošteva normirane vstopne in izstopne stroške v višini 1 odstotka, ki jih predvideva zakonodaja pri napovedi za odmero dohodnine. V stroške je v primeru dobička upoštevan tudi davek na kapitalski dobiček v višini 15 odstotkov za petletne naložbe.

Plemenite kovine

Med vlagatelji so poleg fizičnega zlata in srebra popularni tudi zlati in srebrni skladi ter rudniške delnice. Analiza zajema 100 g zlate ingote, 1000 g srebrne ingote, sklada SPDR Gold Shares (GLD) in iShares Silver Trust (SLV) ter indeks rudniških delnic GOLD BUGS INDEX (^HUI). Pri naložbah v fizično zlato in srebro so upoštevane prodajne oziroma odkupne cene za ingote ter letni stroški 50 € za najem sefa. Za fizično srebro je kot vstopni strošek upoštevan DDV v višini 20 odstotkov na prodajno ceno. Rudniške delnice in delnice skladov so podvržene davku na kapitalski dobiček v višini 15 odstotkov za petletne naložbe, kar je upoštevano v stroških. Država ne vrne dohodnine v primeru izgube, zato so v takih primerih stroški ovrednoteni z 0.

 

Bančni depoziti

Nekateri vlagatelji se odločajo za vezave na krajša obdobja z avtomatskim podaljševanjem, drugi sklenejo eno samo dolgoročno vezavo. Obrestne mere za dolgoročne vezave so bile v letu 2008 na večini bank med 5 in 6 odstotki, medtem ko so bile za enoletne depozite kak odstotek do dva nižje. Strategija verižnih vezav na krajši rok se je po donosnosti izkazala za nekoliko slabšo, vendar je omogočala večjo fleksibilnost. Zaradi možnosti primerjave med različnimi strategijami so prikazane donosnosti za obrestne mere 5,5, 4,5 in 3,5 odstotka.

Del bančnih obresti, ki presega 1000 €, je bil do konca leta 2012 obdavčen z 20 odstotki, od 1. januarja 2013 pa s 25 odstotki, kar je upoštevano v stroških. Ob dolgoročni vezavi sredstev je možen dogovor z banko, da se obresti izplačujejo na koncu vsakega leta in se vsako leto sproti plačuje tudi dohodnina. Analiza ne predvideva vsakoletnega sprotnega izplačevanja obresti in plačevanja dohodnine.

MORO - bančni depoziti


Avtor: Gorazd Vidmar
Avtorjev kontakt: vidmar.gorazd@gmail.com