Trg zlata v juniju 2013

Zlato se je v juniju gibalo med 29,2 in 34,8 evri za gram. Cena je odraz nadaljevanja tiskanja denarja, vpliva gospodarskih razmer in vse večjega pritiska deflacije, ki oslabi gospodarstvo in lahko pripelje do recesije. Ne glede na špekulacije o zaključku stimulativnih ukrepov s strani ameriške centralne banke Fed, se bodo ti najverjetneje do nadaljnjega nadaljevali, s ciljem spodbuditi gospodarstvo in inflacijo. V zadnjih mesecih so vsi finančni trgi zelo občutljivi na novice s strani Feda. Ta je namreč z nakupi obveznic ustvaril umetni finančni trg, ki vpliva na vse trge, tudi na trg plemenitih kovin. Ko je Fedov predsednik Ben Bernanke napovedal morebitno rast obrestnih mer v primeru padca brezposelnosti v ZDA, so padle cene na trgu plemenitih kovin. Tudi trg obveznic in delnic je doživel padec, istočasno se je vrednost dolarja okrepila in povzročila pocenitev tujih valut. Cena zlata se bolj ali manj giblje v nasprotni smeri kot realne obrestne mere (nominalne obrestne mere zmanjšane za inflacijo).

Junija letos smo zabeležili najnižjo ceno zlata, ko je ta padla na 1200 dolarjev za trojsko unčo. V začetku aprila oziroma pred večjim padcem v sredini aprila je cena dosegala 1600 dolarjev za trojsko unčo, kar predstavlja padec cene zlata za 25 odstotkov v približno dveh mesecih. Podoben padec se je zgodil ob začetku krize 2008, in sicer za 30 odstotkov v dolarski ceni. Od leta 2011 (ko je cena zlata dosegala 1903 dolarje za unčo) do junija letos (1200 dolarjev) je cena zlata padla za 36 odstotkov. Glede na to da je zlato dolgoročna naložba, je potrebo na gibanje cene gledati širše. Od leta 2001 do 2011 je cena zlata zrasla za 660 odstotkov. V primerjavi s tem podatkom je 36 odstotni padec relativno majhen. Od leta 2001 (februar 2001, 9,8 €/g) do danes (17. julija, 31,6 €/g) je cena zlata kljub nedavnim padcem zrasla za 222 odstotkov. Erik Sprott, lastnik Sprott Asset Management, ki upravlja ETF sklad vezan na zlato pojasnjuje, da je na trgu od leta 2000 vse več povpraševanja. Največji kupci zlata na svetovnih trgih so centralne banke, kar predstavlja dobro osnovo za rast zlata.

V preteklem mesecu so na padec cene zlata vplivala predvsem ugibanja o morebitnem postopnem zmanjševanju stimulativnih ukrepov s strani Feda. Za gospodarstvo bi to pomenilo nizko inflacijo, najverjetneje tudi višje (realne) obrestne mere in krepitev dolarja.

Povpraševanje investitorjev po fizičnem zlatu je izredno, predvsem v Aziji se povpraševanje zelo poveča ob morebitnih padcih cene. Tako se je v sredini aprila povpraševanje po fizičnem zlatu na Kitajskem trgu povečalo za 22 odstotkov, v Indiji za 52. Prav tako World Gold Council poroča o povečanju povpraševanja v prvem četrtletju 2013 v primerjavi z istim obdobjem lani.

Na ceno zlata vsekakor vpliva Fed z monetarno in fiskalno politiko, kar se odraža v gospodarstvu. Na trgu bo zlata vedno manj na račun zaprtja nekaterih rudnikov, ki že poslujejo z minimalno stopnjo ekonomičnosti. Že sedaj je namreč cena zlata za trojsko unčo nižja od stroškov izkopa, kar rudnikom daje zelo malo možnosti za preživetje. Zato je glede na trenutne razmere najbolj smotrno, da obdržite svoj portfelj naložb razpršen in izkoristite nizko ceno zlata za nakup. Okoli 15 odstotkov vseh naložb v fizično zlato je vsekakor ustrezno.

Prevedla in priredila Špela Poljak