26.08.2009 09:53, Arhiv Novice

Sodelovali smo na natečaju za spominski evrokovanec

In nismo bili izbrani. A vendar, natečaj je bil dober izziv, zato smo se odločili, da s ponosom predstavimo svoje delo. Avtorja idejne zasnove, podprte s strokovno raziskavo, sta naša sodelavca biologinja dr. Valerija Babij in oblikovalec Peter Stanislav Hafner.

Ob 200. obletnici ustanovitve Botaničnega vrta v Ljubljani je Banka Slovenije pred časom razpisala natečaj za oblikovanje priložnostnega spominskega evrokovanca za 2 EUR. Poslali smo predlog motiva na hrbtni strani kovanca: socvetje Hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia Rchb.). Hladnikovka je poimenovana po ustanovitelju botaničnega vrta v Ljubljani, v njenem imenu se odraža pomemben del botanične zgodovine našega ozemlja in zgodovine botaničnega vrta. Gre za slovensko nacionalno naravno posebnost – endemit. Hkrati je to rastlinska vrsta, pomembna v evropskem in svetovnem merilu.

kovanci-botanika-Moro

Odkritje hladnikovke kot samostojne rastlinske vrste šteje skoraj toliko let kot ljubljanski botanični vrt. Rastlino je leta 1819 na robu Trnovskega gozda odkril Franc Hladnik, ustanovitelj in prvi vodja ljubljanskega botaničnega vrta, najstarejše naravoslovno znanstvene ustanove, ki brez prekinitve deluje še danes. Hladnik je bil direktor normalke in gimnazijski prefekt (tudi profesor Franceta Prešerna), v zgodnjih letih 19. stoletja osrednja osebnost kranjske botanike in velja za prvega botanika slovenskega rodu. Pod njegovim vodstvom se je ljubljanska gimnazija povzpela na raven najboljših v avstrijskih deželah. Vzgojil je nov rod pomembnih slovenskih botanikov in sodeloval s številnimi evropskimi naravoslovci. Herbarijski material dotlej neznane rastlinske vrste iz Trnovskega gozda je obdelal nemški botanik Reichenbach in leta 1831 novi rastlinski rod strokovno poimenoval po najditelju: Hladnikia. Vrsta spada v družino kobulnic. Cvetovi so drobni, beli, združeni v značilno kobulasto socvetje, ki je izbrano za motiv kovanca.

Hladnikovka je endemit, ki zunaj meja Slovenije ne raste. Območje njene razširjenosti je razmeroma ozko, obsega nekaj km2, v naravi jo najdemo samo na južnem in severnem robu Trnovskega gozda. Gojena že vse od odkritja uspeva tudi v botaničnem vrtu. Ena od osnovnih nalog vrta je namreč gojitev, ohranjanje in raziskovanje slovenskih endemičnih rastlin.

Hladnikova spada med najbolj redke in zgodovinsko zanimive vrste slovenske flore. Spada med vrste, ki ji Direktiva o habitatih pripisuje evropski pomen in nalaga državi članici Evropske Unije skrb za njeno ohranjanje na naravnih rastiščih. Kot zastopnica monotipičnega rodu (rodu z eno samo opisano vrsto) je izjemna tudi v svetovnem merilu.

Hladnikovka je posebnost in enkratnost v slovenskem prostoru, na katero smo lahko ponosni, saj ni veliko simbolov, ki bi že skoraj dve stoletji predstavljali našo zgodovino. Spominski kovanec je priložnost, da znamenitost Slovenije ponesemo v Evropo, v svet. S tem bomo hladnikovko ohranjali ne samo v naravi in našem botaničnem vrtu, ampak tudi na kovancu; lahko še stoletja.

Družba Moro

Viri in literatura:
Bavcon J. 2000: Botanični vrt v Ljubljani »Vrt domovinske flore«. Ljubljana: Kmečki glas.
Čušin B., Babij V., Bačič T., Dakskobler I., Frajman B., Jogan N., Kaligarič M., Praprotnik N., Seliškar A., Skoberne P., Surina B., Škornik S., Vreš B.: Natura 2000 v Sloveniji, Rastline. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Wraber T. 1990: Sto znamenitih rastlin na Slovenskem. Ljubljana: Prešernova družba.
The Council Directive 92/43/EEC on the Conservation of Natural Habitats and of Wild Fauna and Flora – 1992