DRUŽBA MORO - mednarodno priznani trgovec z zlatom

Levo – akcijska ponudba

…………………………………….

Motivi: Lipa, Kostanj, Smreka, Bor, Bukev, Hrast. Lepo darilo ali del zbirke.

Skrivnostni Skiti, četrti zlatnik serije Čar zlata

Zlatniki iz serije Čar zlata dunajske kovnice Austrina Mint prikazujejo starodavne umetniške zaklade in besedo zlato v pisavi kulture, ki jo raziskujejo. Zbirko sestavljajo zlatniki Mezopotamija, Faraoni, Inki, Skiti, Indija in Kitajska.

Kultura Skitov je zaznamovala četrti zlatnik iz serije Čar zlata. Na sprednji strani kovanca je prikazan skitski bojevnik na konju, ki z desne strani galopira v središče kovanca. Delno ga zakriva okrasni trak. V ozadju so prikazani predmeti iz vsakdanjega življenja Skitov – kotel, plug in sekira. Ornament se ponovi na levi strani kovanca, v ozadju. Na hrbtni strani zlatnika je glavni motiv, prizor živalske bitke. Izvirnik spada najvernetneje v poznejše skitsko obdobje in je shranjen v muzeju Ermitaž v Sankt Peterburgu in je del zbirke Petra Velikega.

Skiti so bili nomadi, ki so jezdili skozi evrazijske stepe s polnimi torbami plena in gospodoval področju od azijskega gorovja Altaj do Donave. Vladali so skoraj tisočletje na današnjem ozemlju Rusije in veljali za nepremagljive. Zlomiti jih niso mogli ne Perzijci, ne Aleksander Veliki. Kljub temu so skrivnostno izginili.

Beseda Skiti je starogrškega izvora in naj bi označevala lokostrelce. Uporablja se za vsa nomadska ljudstva, ki so živela v črnomorski regiji med Donavo in reko Don.

Za Skite je bil konj kot kamela za ljudi v puščavi. Bili so odlični jezdeci in med prvimi uporabljali sedlo in streme. Jedli so konjsko meso in pili kobilje mleko. Konje so darovali v ritualih žgalne daritve. Ko je skitski vojščak umrl, so njegovega konja ubili in ga častno pokopali z njim, z vso vprego in bogato okrašeno opravo.

Starogrški zgodovinar Herodot je menil, da so Skiti razvili sadistične navade. Lobanje žrtev so uporabljali kot čaše. V boju so sovražnike pokončali z železnimi meči, bojnimi sekirami in puščicami, ki so človeku trgale meso.

Skiti so se ukvarjali s čaranjem in šamanstvom. Častili so ogenj in boginjo mater. Grobove so imeli za bivališča pokojnih. Sužnje in živali so darovali, da bi služili umrlemu gospodarju. Zaklad in sluge naj bi spremljali poglavarja na »drugi svet«. V enem od kraljevih grobov so našli pet služabnikov, ki so ležali z nogami, obrnjenimi proti gospodarju. Bili so pripravljeni, da ko vstanejo, se ponovno lotijo opravil.

Skiti so za seboj pustil veličastne nagrobne gomile – kurgane. V muzeju Ermitraž v Sankt Peterburgu hranijo podobo vaze, ki je bila odkrita v gomili Kul-Oba. Ta je raziskovalcem dala prvo resnično predstavo o tem, kako so živeli Skiti, kakšen je bil njihov videz, kako so se oblačili in kakšno je bilo njihovo orožje. Oblačili so se v lanena ali usnjena oblačila, dolge haremske hlače in kaftan s pasom ter usnjene čevlje. Glava Skitov je bila prekrita s koničastimi klobučki iz klobučevine. Njihovo orožje so predstavljali lok in puščice, kratek meč, štirioglati ščit in sulice.

Skiti so imeli poseben odnos do zlata. Kult te kovine je povezan z legendo, ki pravi da jim je uspelo ukrotiti krvoločne grifone in tako priti do zlata. Grifoni, mitološki krilati levi so živeli v gorah Altaja in vsakega, ki se je približal raztrgali na koščke. Kopanje zlata v teh gorah je bilo še posebej uspešno v skitski dobi, zato to obdobje imenujemo zlata doba Altaja.

Kolekcijo zlatnikov iz serije Čar zlata lahko hranite v elegantni črni leseni šatulji. Set predstavlja čudovito darilo.


Vesna Mladenova