10.03.2011 15:07, Arhiv Novice

RAZSTAVA ZLATNIKOV IN SREBRNIKOV JUGOSLAVIJE OD 1925 DO 1990

Zahvaljujemo se avtorju razstave Miranu Trontlju za izjemen izbor redkih in predvsem za zbiratelje zanimivih kovancev. Kovanci so na ogled v prostorih družbe Moro.

Že v antiki so posamezne države oziroma posamezni vladarji kovali denar tudi v zlatu in srebru. To je bil predvsem denar višjih, bogatejših slojev. Kovanje zlatnikov in srebrnikov se je ohranilo do današnjih dni. Zdaj posamezne države kujejo zlatnike in srebrnike predvsem za naložbo in kot spomin na posamezne dogodke in osebnosti in manj kot denar, ki bi bil plačilno sredstvo. V nekdanji Jugoslaviji so imeli dragoceni kovanci še dodaten pomen, saj so jih nosile ženske kot okras na svečanih oblačilih ali kot obeske. Po drugi svetovni vojni je država kovala različne zlatnike in srebrnike predstavljamo pa vam le spominske kovance z nominalno vrednostjo, to je kovance, ki so zanimiv za zbiratelje – numizmatike.

Zbral sem večino zlatih in srebrnih kovancev od leta 1925 do 1990, ko se je Slovenija osamosvojila. V Kraljevini Jugoslaviji so bolj redko kovali srebrn in zlat denar, vendar je dragocen. Prvi zlat kovanec je iz leta 1925 v vrednosti 20 dinarjev z likom Aleksandra I., kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev. Že na naslednjih kovancih je Aleksander I. napisan kot kralj Jugoslavije. Ti so bili kovani leta 1931 v srebru z vrednostmi 10, 20 in 50 dinarjev. V Kraljevini Jugoslaviji pa so kovali tudi enkratne in štirikratne dukate z istim likom kralja.  Leta 1938 je pod kraljem Petrom Jugoslavija kovala srebrnika z vrednostjo 20 in 50 dinarjev. Čeprav sta bila kovana v velikih količinah, sta bila kot plačilno sredstvo veljavna le tri leta.

Po drugi svetovni vojni je Jugoslavija skovala prve priložnostne srebrne in zlate kovance leta 1968 ob 25 letnici drugega zasedanja AVNOJ-a. Na šestih kovancih (dveh srebrnih in štirih zlatih) je na eni strani grb Jugoslavije, na drugi pa lik Tita ali Jajca. Nominalne vrednosti kovancev so od 20 do 1000 dinarjev. Zlatnik z nominalo 1000 dinarjev je hkrati najtežji zlatnik, ki je bil skovan v Jugoslaviji. Masa čistega zlata je 70, 38 gramov.

Sledila so kovanja spominskih kovancev v različnem časovnem zaporedju. Leta 1977 so kovali srebrnik v čast Titovega 85. rojstnega dne. Že dve leti zatem so kovali kar 11 srebrnikov in zlatnikov ob 8. Sredozemskih igrah v Splitu. Deloma so kovance prodajali tudi za pokrivanje stroškov iger. Kovanci so imeli nominalne vrednosti od 100 do 5000 dinarjev in med njimi so štirje zlatniki. Na vseh kovancih je Titov lik na eni strani, na drugi pa kraji, kjer so potekale igre (Split, Zadar, Šibenik in Trogir) in druge upodobitve.

Leta 1980 so bili izdani trije kovanci ob 60 letnici zasedanja 2. Vukovarskega kongresa KPJ in spet z likom Tita na eni in Vukovarja na drugi strani. Srebrniki imajo nominalo 1500, 1000 in 500 dinarjev. Istega leta je bil kovan tudi srebrnik v spomin Titove smrti. Kovan je bil v nakladi 800.000, a so jih leta 1992 kar 220.000 pretalili.

V letu 1981 so bili kovani trije kovanci v srebru ob 36. svetovnem prvenstvu v namiznem tenisu. Na teh kovancih ni več Titovega lika, a se ta pojavi kasneje še trikrat. Prvič na srebrniku istega leta v čast 40 letnice vstaje jugoslovanskih narodov in drugič na enem izmed dveh srebrnikov kovanih leta 1982, ob priliki 17. svetovnega prvenstva v kajaku in kanuju na mirnih vodah v Beogradu.

Sledila je obsežna serija osemnajstih kovancev (15 srebrnikov in trije zlatniki) ob Zimski olimpijadi v Sarajevu. Izdani so bili v obdobju od 1982 do 1984 in so bili namenjeni delnemu pokrivanju stroškov tekmovanja.

Naslednje leto so bili kovani trije srebrniki in zlatnik, prvič za dogodek v Sloveniji, za svetovno prvenstvo v poletih v Planici. Načrtovana velika količina kovancev je bila skovana v razmeroma skromni količini. Srebrnikov je bilo od 4.340 do 5.100 kosov, zlatnikov pa le 2.428. Po svoje kar razumljivo, saj so se kovanci v drugih republikah prodajali bolj slabo, več je bilo prodanih le v Sloveniji. Istega leta je bila kovana serija srebrnikov in zlatnikov, namenjena 279 letnici Sinjske alke. Ti kovanci, 3 srebrniki in 3 zlatniki, so bili kovani v večji nakladi in kljub temu je danes povpraševanje po teh kovancih tako rekoč največje.

Z letnico 1985 ob 40 letnici osvoboditve je bil šele leta 1987 kovan zadnji srebrnik z likom Tita. Istega leta so bili kovani tudi dva srebrnika in zlatnik ob 200 letnici rojstva Vuka Stefanoviča Karadžića.

Leta 1989 je bila v Beogradu konferenca predsednikov ali šefov vlad neuvrščenih držav. Za to priložnost je Jugoslavija kovala dva srebrnika in zlatnik. Enako število kovancev so nato še zadnjič kovali v nekdanji Jugoslaviji ob 29. šahovski olimpijadi, ki je potekala v Novem Sadu. S tem je bilo zaključeno obdobje kovanja spominskih kovancev v nekdanji Jugoslaviji. Predstavljeni so le kovanci osnovne serije. Kovanih pa je bilo še nekaj različic, v kraljevini tudi nekaj kovancev z različnimi letnicami in žigi, a teh nisem izbral za predstavitev. Skupno je bilo kovanih 74 kovancev, brez zgoraj omenjenih.

Miran Trontelj, numizmatik