Levo – akcijska ponudba

7,777 g Zlatnik Una in lev 2020
Motiv Une in leva simbolizira moč, čistost in zvestobo. Je izjemen zbirateljski in naložbeni primerek, ki združuje brezčasno umetniško vrednost, vrhunsko izdelavo in redkost.

7,777 g Zlatnik Una in lev 2020
Motiv Une in leva simbolizira moč, čistost in zvestobo. Je izjemen zbirateljski in naložbeni primerek, ki združuje brezčasno umetniško vrednost, vrhunsko izdelavo in redkost.
Nakup lahko opravite TUKAJ.
IZBIRA ZA NUMIZMATIKE in druge ZBIRATELJE SLOVENSKE ZGODOVINE
Dr. France Prešeren – LIPA, slovenska zlata medalja 50 lip in srebrna medalja 1 lipa
Cena kompleta s pripadajočim certifikatom je 760 €. Ob nakupu TUKAJ prejmete knjigo, kjer je Zdravljica – pesem, ki jo je France Prešeren napisal leta 1844, in je leta 1989 postala himna SR Slovenije – prevedena v več svetovnih jezikov.
Naklada je le 300 medalj. Kovano leta 1990. Premer 27 mm. Masa zlate medalje 10,92 g, čistina 900/1000. Masa srebrne medalje 10,05 g, čistina 925/1000.
Slovenska lipa je bila neuradna slovenska valuta, ki jo je leta 1989 izdalo novo ustanovljeno podjetje Lipa Holding iz Ljubljane. Idejni vodja tega projekta je bil dr. Bogdan Oblak – Hamurabi, podjetje pa je pripravljalo izdajo bankovcev v vrednosti 1/2 lipe, 1, 2, 5, 10, 20, 50 in 100 lip.
O tako imenovanih Hamurabijevih lipah nam je nekaj dejstev zaupal tudi priznan slovenski numizmatik, Stanko Štiblar: »Slovenska lipa je bila neuradna slovenska valuta, ki jo je leta 1989 izdalo novo ustanovljeno podjetje Lipa Holding iz Ljubljane. Idejni vodja tega projekta je bil dr. Bogdan Oblak – Hamurabi. Podjetje se je nameravalo registrirati kot banka in postati nova centralna banka Slovenije, naslednica Narodne banke Slovenije.
Medtem, ko so pripravljali izdajo bankovcev v vrednosti 1/2 lipe, 1, 2, 5, 10, 20, 50 in 100 lip so z več kot 80 podjetji, večinoma zasebniki sklenili pogodbo, s katero so se podjetja zavezala, da bodo sprejemala lipe kot pomožno plačilno sredstvo. Med njimi je bilo časopisno podjetje Mladina, ki je na svojih straneh pričela seznanjati javnost s projektom lipa. Do natisa je prišel le bankovec za eno lipo, ki se je pojavil v obtoku v Ljubljani 31. marca 1990.
Čeprav se je zdelo, da so ljudje lipe, ki so bile nekakšno vzporedno plačilno sredstvo lepo sprejeli je bilo z njimi mogoče kupovati le v nekaterih ljubljanskih trgovinah, gostilnah in seveda na ljubljančanom tako priročni stojnici pred glavno pošto. Menjalno razmerje leta 1990 je bilo 1 lipa = 49,02 dinarja.
S sprejetjem Zakona o Banki Slovenije 25. junija 1991 je bila ustanovljena Banka Slovenije. Republika Slovenija projekta lipa ni odkupila, temveč je ustanovila svojo valuto, slovenski tolar. Slovenski tolar je prišel v obtok 15. januarja 1992 in tako se je obdobje slovenske lipe končalo.
Obstajala je tudi nalepka, s katero so bila označena prodajna mesta ali gostilne, kjer so sprejemali lipe kot plačilno sredstvo.«