Pregled trga plemenitih kovin, marec 2015
Globalni finančni sistem še zdaleč ni stabilen in obstaja nevarnost nove finančne krize. Globalni dolg je velik problem, ta je v letu 2007 znašal 142 bilijon ameriških dolarjev in se v letu 2014 povzpel na 199, kar predstavlja 40 odstotni porast dolga v zadnjih sedmih letih. Dejansko se je globalno finančno stanje od začetka finančne krize poslabšalo namesto izboljšalo. Dolg je pomemben dejavnik tudi pri zaviranju gospodarske rasti; kljub stimulativnim ukrepom ZDA in nizkim obrestnim meram je namreč povprečna letna gospodarska rast dosegala zgolj 1,2 odstotka v zadnjih osmih letih.
Globalna deflacija se krepi, stopnja inflacije pada, v ZDA in evroobmočju je že negativna. S programi kvantitativnega sproščanja (QE) in negativnih obrestnih mer centralne banke poskušajo spodbuditi rast gospodarstva in povišati inflacijo na vsaj dva odstotka.
Večino finančnih trgov je v zadnjem mesecu zaznamovala volatilnost. V zadnjih 30 dneh je dolarska cena zlata padla za približno 50 dolarjev za trojsko unčo, na 1147 dolarjev, kar je skoraj najnižji nivo v zadnjih štirih mesecih, medtem je evrska cena ostala približno enaka. Na padec dolarske cene so predvsem vplivala pričakovanja glede višjih obrestnih mer v ZDA, močan dolar in rast delniških trgov. Tečaj EUR/USD je tisti, ki je preprečil večji padec evrske cene zlata. Poročilo The Aden Forecast izpostavlja, da je rast dolarja omejena. Ko se bo rast ustavila in bo vrednost dolarja začela padati, bo zlato prevzelo vodilno vlogo v naložbah, kar se bo odrazilo tudi v njegovi ceni. Torej je vprašanje časa, kdaj bo zlato postala prednostna valuta, ki bo prekosila tudi dolar. Evro je medtem dosegel najnižjo vrednost v zadnjih 12 mesecih, k temu je pripomogla tudi dolžniška kriza Grčije.
Povpraševanje po zlatu s strani centralnih bank je izjemno, v ospredju so Kitajska, Nemčija, Grčija in Rusija. Po podatkih WGC so v letu 2014 centralne banke skupno akumulirale 477,2 tone zlata, kar količinsko predstavlja drugi največji letni nakup centralnih bank v zadnjih 50 letih. Avstralija je v lanskem letu zabeležila največjo količino proizvodnje zlata v zadnjem desetletju. Odkar se cena zlata prosto oblikuje na trgu (1970) le-ta po tehničnih analizah doseže dno vsakih 7-8 let, kar pomeni, da imajo investitorji v tem letu priložnost ugodno kupiti zlato. Kasneje namreč sledi nov bikovski trend cene zlata. Glede na preteklo gibanje, cena zlata na približno vsakih 11 let doseže nov vrh in po tem lahko sklepamo, da bo cena zlata na vrhuncu spet leta 2019.
Prevod: Špela Poljak