16.05.2019 14:48, Arhiv Novice

Pregled trga plemenitih kovin – maj 2019

Vir: The Aden Forecast

Od zadnje finančne krize je globalno gospodarstvo v rasti, kar so centralne banke dosegle s stimulativnimi ukrepi (Quantitive Easing). Ukrepi so vključevali ekstremno znižanje obrestnih mer in kupovanje obveznic. Če povzamemo, centralne banke so gospodarstvo iz finančne krize potegnile z dodajanjem milijard dolarjev v finančni sistem. Obrestne mere so leta 2016 dosegle rekordno nizek nivo in se po napovedih avtorjev poročila The Aden Forecast še nekaj časa ne bodo znatno dvignile. Monetarne politike centralnih bank so pod velikim političnim vplivom. Donald Trump zahteva, da obrestne mere ostanejo nizke, ameriška centralna banka seveda tovrstnim navodilom sledi. Podobno politiko kot ZDA vodijo tudi druge države, kot recimo Združeno kraljestvo in Indija.

Japonska politiko nizkih obrestnih mer vodi že zadnjih 20 let. S ciljem zagona gospodarske rasti je obrestne mere znižala na nič. Kljub temu da se ukrep ni izkazal za učinkovitega, in da japonski dolg narašča, se velik delež držav danes poslužuje istih ukrepov. Japonska je leta kupovala lastne obveznice. Kupovala je tudi lastne delnice, kot sedaj na primer Švica. Taki ukrepi lahko preložijo novo recesijo, ne morejo pa rešiti problematike naraščajočega svetovnega dolga.

Kljub močnemu ameriškem dolarju (dolarski indeks je pred kratkim dosegel najvišji nivo v zadnjih dveh letih) je cena zlata stabilna oziroma raste, kot je vidno na spodnjem grafu. K temu veliko pripomore močno povpraševanje po zlatu. V letu 2018 se je svetovno povpraševanje po zlatu povečalo za štiri odstotke, predvsem zaradi velikih (največjih v zadnjih 50 letih) nakupov zlata s strani centralnih bank ter povečanja naložb v zlate naložbene palice in kovance. Centralne banke zlato kupujejo predvsem zato, da bi zmanjšale izpostavljenost izjemno volatilnemu tečajnemu trgu in negotovosti v povezavi s trgovinskimi napetostmi.

Gibanje cene zlata v €/g v zadnjih 6 mesecih

World Gold Council poroča, da se je povpraševanje po zlatu povečalo tudi letos, in sicer v prvem četrtletju za 7 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem lani. Kitajska centralna banka je že peti mesec zapored na vrhu po količini nakupov monetarnega zlata. Po podatkih People’s Bank of China so se samo v aprilu rezerve monetarnega zlata povečale za 60 milijonov trojskih unč, in od decembra lani za 60 ton.

Indija je trenutno druga vodilna država v nakupih zlata. V aprilu je kupila 121 ton zlata, kar je 65 odstotkov več kot v marcu. Delež tega zlata predstavlja naraščajoče povpraševanje po zlatu s strani indijske centralne banke, večji del pa predstavlja povpraševanje posameznikov in podjetij. Indijci kupujejo zlato ob padcih cene zlata, in ogromno se ga že tradicionalno nameni za poročna in praznična darila.

Prevod: Špela Poljak

x

Na naši stran uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.