26.11.2008 10:53, Arhiv Novice

Odmev na rop sefov v SKB banki

Pred dnevi me je na moje priporočilo, da naj za shranitev vrednih predmetov najame sef v SKB banki, starejši gospod vprašal, češ kaj pa, če banko oropajo? Vprašanje se mi je zdelo več kot smešno in temu primerno sem mu tudi odgovorila: »Nemogoče!«
Rop sefov v SKB banki pomeni veliko neodgovornost vodstvenega kadra SKB banke in še posebno varnostne službe do najemnikov sefov. Ker se je zgodil zaradi malomarnosti in premajhne strokovnosti, se nam take stvari v prihodnje nikakor ne smejo več dogajati!
Vsekakor se tudi mi zavedamo, da nas lahko obišče nepovabljen gost, vendar smo se zavarovali povsem preprosto: naše stranke si v našem razstavnem prostoru lahko ogledajo samo vzorce zlatnikov in srebrnikov, na svoje naročilo pa morajo kar nekaj dni počakati. Zanimiva je psihologija nakupa zlata: ko stranka vplača denarna sredstva, se ji sploh ne mudi za dobavo.
Prvi članek, ki ga je o našem delovanju septembra objavil časopis Delo, je bil za naše poslovanje odločilen. Na informacije, ki so jih dobili v tem članku, se je sklicevalo kar veliko strank, ki so se pri nas zanimale za nakup zlata. Obenem pa je ta članek vzbudil tudi pozornost pristojnih inšpektorjev Urada RS za meroslovje. Obiskali so nas in nam razložili, da se v Sloveniji v skladu z Zakonom o izdelkih iz plemenitih kovin zahteva, da imajo vsi zlati naložbeni kovanci, ki so objavljeni v Uradnem glasilu Evropske unije in ki jih izdaja katerakoli Narodna banka posamezne države, spremljajoči dokument, ki dokazuje čistino zlata. V bankah in pri trgovcih z naložbenim zlatom kjerkoli po svetu se tovrstni zlati naložbeni kovanci prodajajo brez spremljajočega dokumenta, saj je na vsakem zlatem naložbenem kovancu označena čistina zlata, za katero odgovarja kovnica in s tem država izdajateljica. Spremljajoči dokument o kakovosti kovanca so namreč Narodne banke posameznih držav dolžne predložiti komisiji EU, ki odloča, katere zlate naložbene kovance bo uvrstila na seznam in ga tudi objavila v Uradnem glasilu EU; po tej uvrstitvi pa izkazovanje čistine kovancev z dokumenti ni več potrebno, še najmanj pa zakonsko obvezno v nobeni drugi članici Evropske unije.
Na to smo pristojne inšpektorje tudi opozorili. Urad za meroslovje pa nas je nato obvestil, da so po vnovični proučitvi zakonodaje v zvezi s tem ugotovili, da so naložbeni kovanci, ki so uvrščeni na seznam ter objavljeni v Uradnem glasilu EU, že ustrezno preizkušeni in obravnavani glede čistine v eni od držav članic EU, zato ponovni preizkus na Uradu RS za meroslovje ni potreben.
Pri tem morda ne bo odveč namig vsem, ki se boste ali si želite ukvarjati s poslovnim področjem, ki je v Sloveniji novo, v tujini pa že utečeno: natančno proučite vso ustrezno zakonodajo in se pozanimajte v drugih članicah EU in pri tujih poslovnih partnerjih. Nobenega razloga ni, da bi poslovanje v Sloveniji potekalo drugače kakor v katerikoli drugi članici EU.
Prav na podlagi članka v vašem časopisu nas je Banka Slovenije povabila k prijavi na javni razpis za ekskluzivnega prodajalca njihovih kovancev v evropskem prostoru. Vabilu se bomo z veseljem odzvali, saj želimo, da bi tuji vlagatelji v svoje portfelje vključili tudi naše, slovenske zlate naložbene kovance.

Delo, 11. november 2005 (Irena Kunstelj Moro, direktorica Moro & Kunst, d. o. o.)


x

Na naši stran uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.