26.11.2008 20:08, Arhiv Novice

Oblikovanje cene zlata

Zlato je že od nekdaj dobrina, blago, za katerega je vladalo posebno zanimanje, saj ga ni bilo nikoli v tolikšnih količinah, da bi bilo povpraševanje zadovoljeno. Vemo, da so bili ljudje v ekstremnih okoliščinah pripravljeni tvegati tudi svoje življenje samo za to, da bi prišli do zlata in obogateli. Hkrati pa se niso zavedali, da je pravo bogastvo v nas samih in da zlato predstavlja le del vesoljne energije tako kot vse ostalo v vesolju. Glede na to, da se ljudje vedno bolj duhovno prebujamo, bi lahko pričakovali, da določene surovine, katerih naravne zaloge kopnijo ali pa je povpraševanje po njih veliko, le ne bodo dosegle tako visokih cenovnih vrednosti kot jih. Vendar pa je naš vsakdanjih takšen kot je, pričakovanja so vedno neizmerna in vsaka dobrina oziroma blago ima svoj sijaj in zlato je prav gotovo dobrina, ki ima najvišjega. Ob dviganju cene zlata v zadnjem letu, dveh se zastavlja vprašanje: do katere višine se bo cena zlata dvignila? Do 800 USD za unčo, mogoče do 850, 900 ali pa mogoče do 1000 in več USD za unčo?

Kdor pozna odgovor na to vprašanje, si lahko že sedaj mane roke o višini zaslužka, ki ga bo imel pri tem. Tisti, ki pa tega ne poznamo, pa poskušajmo malo razmišljati o tem, kaj vse vpliva na ceno zlata. Prvi in ednini odgovor je ponudba in povpraševanje. Marsikdo bo rekel, da je veliko več dejavnikov, ki vplivajo na ceno zlata in da to ni res. Moj odgovor na to je: zavedati se je potrebno, da sta ponudba in povpraševanje tista ki oblikujeta ceno, da pa moramo poznati dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje višine ponudbe in dejavnike ter pričakovanja, ki vplivajo na višino povpraševanja.

V strokovnih krogih se v prvi vrsti omenjata predvsem dva dejavnika, ki vplivata na ceno zlata: cena nafte in vrednost ameriškega dolarja. Poglejmo si podrobneje vsakega posebej.

CENA NAFTE
Cena nafte in cena oziroma vrednost zlata naj bi se gibala premo sorazmerno, kar pomeni da večanje cene nafte (črnega zlata) pomeni tudi višanje cene zlata. Zakaj? Prvi razlog naj bi bil ta, da večanje cene nafte prodajalcem nafte omogoča dodaten zaslužek, ki pa naj bi ga le-ti investirali v nakup zlata. S tem se je ustvarila dodatno povpraševanju po zlatu, kar pa je predstavljalo povečanje cene le-tega. Naslednji razlog je ta, da ima večanje cene nafte za posledico večanje vseh ostalih cen oziroma splošne ravni cen, kar pa povzroči inflacijo in nižanje vrednosti denarja. Nakup zlata v takem primeru predstavlja naložbo za ohranjanje premoženja, seveda pa povečano povpraševanje ponovno povzroči dvig cene zlata.

VREDNOST AMERIŠKEGA DOLARJA
Cena zlata in vrednost ameriškega dolarja naj bi bila v obratnem sorazmerju, kar pomeni, da ima rast enega za posledico padec drugega. Zakaj? Tako ameriški dolar kot tudi zlato opravljata, med ostalimi funkcijami, tudi funkcijo mednarodnih rezerv, ki jih morajo imeti centralne banke pri Mednarodnem denarnem skladu. Razlaga funkcije mednarodnih denarnih rezerv na tem mestu presega name članka, zato povejmo samo to da imajo centralne banke v svojih mednarodnih rezervah raje tisto blago, ki ima večjo vrednost. In če ima večjo vrednost zlato, potem bo povpraševanje po zlatu naraščalo in s tem tudi njegova cena in obratno. Dejstvo je tudi, da ameriški dolar opravlja funkcijo svetovnega denarja in če ohranja ali celo dviguje svojo vrednost potem ga ljudje hranijo v svojem premoženju. Seveda je ravno obratno v primeru da zgublja na vrednosti. V takšni situaciji ga ljudje zamenjajo za nekaj bolj “trdnega” in nekaj bolj trdnega je v glavnem zlato (nekateri kupujejo tudi ostale plemenite kovine, vendar pa je zlato oziroma zlate cekine najlažje zamenjati nazaj v denar).

Glede na to, da ima v zadnjih letih na mednarodnem trgu pomembno vlogo tudi evro, nas seveda zanima v kakšnem razmerju sta si vrednost evra in vrednost zlata, posebej še če vemo, da večanje vrednosti ameriškega dolarja pomeni manjšanje vrednosti evra in obratno. Logično sklepanje bi bilo, da večanje cene zlata pomeni tudi večanje cene evra. To bi bilo verjetno tudi pravilno sklepanje, če ne bi bil evro blago s katerim lahko kupiš zlato. Dejstvo je: če z evri kupuješ zlato potem se cena zlata zaradi večjega povpraševanja zvišuje, vrednost evra pa zaradi večje ponudbe pada. Odgovor na zgornji dve trditvi (cena nafte in vrednost dolarja) ter spodnje vprašanje (primerjava z evrom) bomo preverili s pomočjo grafa v katerem so tri krivulje: cena nafte, cena zlata v evrih in cena zlata v ameriških dolarjih. Krivulje so narisane na podlagi podatkov za posamezno ceno od leta 2001 do novembra 2006. Cena zlata je prikazana kot cena, ki jo je potrebno plačati za eno unčo zlata (31,1035 g) cena nafte pa pove koliko ameriških dolarjev je potrebno odšteti za 10 sodčkov nafte. Zakaj za deset? Zaradi tega ker nas zanima gibanje cene in je le-to bolje vidno, če se cena sodčka približa višini cen evra in ameriškega dolarja za zlato. Za boljšo ponazoritev smo dodali še graf kjer je cena nafte prikazana s ceno za en sodček, kar je desetkrat manj. Na drugem grafu je krivulja, ki prikazuje ceno nafte za sodček, skoraj ravna rahlo vzpenjajoča črta.

Graf št. 1: Gibanje cene zlata v evrih in USD ter cene nafte za 10 sodčkov

Iz zgornjega grafa je razvidno naslednje:
1. V januarju leta 2001 so si bile vse tri krivulje zelo blizu. Najnižje je bila krivulja nafte saj je bil sodček nafte vreden 24,64 USD oziroma 10 sodčkov 246,4 USD. Najvišje pa je bila krivulja za ceno zlata v evrih, ki je stal 283 evrov za unčo. V USD je bilo potrebno za unčo zlata odšteti 267 USD. Razmerje med ceno zlata in ceno nafte, izraženo v USD, je bilo 10,8 sodčkov nafte za unčo zlata, in 11,5 sodčkov nafte za unčo zlata v evrih.
2. Krivulja, ki predstavlja gibanje ceno nafte je bila skozi proučevano obdobje veliko bolj nihajoča (bolj volatilna), kot sta bili krivulji, ki prikazujeta ceno zlata.

Graf št. 2: Gibanje cene zlata v evrih in USD ter cene nafte za 1 sodček

3. Cena zlata v USD je narasla bolj kot cena zlata v evrih. Čeprav se krivulji, ki prikazujeta ceno zlata nekako gibljeta vzporedno, pa je dobro vidno, da je krivulja, ki prikazuje ceno zlata v USD bolj nihajoča kot krivulja, ki prikazuje ceno v evrih. Cena zlata v USD se je v proučevanem obdobju (1. 1. 2001 do 20. 11. 2006) povečala za 2,33-krat, medte ko se je cena zlata v evrih povečala za 1,72-krat. Cena nafte pa se je v tem obdobju povečala za 2,37-krat.
4. Če primerjamo krivuljo, ki prikazuje ceno nafte, in krivuljo, ki prikazuje ceno zlata, lahko ugotovimo da se cena nafte in cena zlata nista vedno gibali premo sorazmerno. Gibanje tega razmerja vidimo iz grafa številka 3, kjer imamo to razmerje izraženo tako v USD kot tudi v evrih. Največje razmerje med zlatom in nafto je bilo v začetku leta 2002. Za unčo zlata v evrih je bilo potrebno “plačati” z 20 sodčki nafte in za unčo zlata v USD 17,76 sodčki nafte. Najmanj sodčkov nafte je bilo potrebnih za unčo zlata v avgustu 2005. V evrih je to razmerje znašlo 6 sodčkov in v USD 7,45 sodčka.

Če smo rekli, da se cena zlata giblje na podlagi ponudbe in povpraševanja si poglejmo še odgovore na vprašanje: zakaj je ponudnik pripravljen po določeni ceni prodati in kupec po isti ceni kupiti zlato?
Razlog da nekdo proda zlato je predvsem ta da dobi denar, ki ga potrebuje za nadaljnje poslovanje oziroma za zadovoljevanje tekočih potreb.
Bolj zanimivi so razlogi za nakup zlata. Nekdo ga kupi za to, da bo ohranjal vrednost svojega premoženja, drugi ga kupi za to, ker pričakuje da bo cena zlata v prihodnosti višja in da bo s prodajo uspel iztržiti nekaj dobička, tretji ga kupijo kot eno izmed naložb v svojem portfelju. Nekateri ga pač kupijo zgolj za to ker je zlato in jim predstavlja varnost kakršne ne predstavlja nobena druga naložba oziroma nobeno drugo blago.

Graf. št. 3: Razmerje med zlatom in nafto izraženo v evrih in USD

Povedali smo, da na ceno zlata neposredno vplivata ponudba in povpraševanje. Zanimivi pa so vzroki, ki posredno vplivajo na ceno zlata. Zakaj posredno? Zato, ker so to vzroki, ki vplivajo na ceno ameriškega dolarja in na ceno nafte. Na ceno ameriškega dolarja vplivajo ekonomske kategorije kot so: zaposlenost v ameriškem gospodarstvu, višina primanjkljaja v zunanje trgovinski bilanci, višina obrestne mere, višina inflacije v Ameriki, mednarodna dogajanja, predvsem tista, ki vplivajo na razna vojna žarišča.
Na ceno nafte pa vpliva predvsem količina načrpane nafte in velikost povpraševanja po njej ter seveda pričakovanja v zvezi s tem.

Mag. Mitja Lončar

Gospod Mitja Lončar je magister ekonomskih znanosti in zunanji svetovalec podjetja

Irena Moro

Avtor Mag. Mitja Lončar, dne 7. decembra 2006

x

Na naši stran uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.