Nov bimetalni kovanec Gradnja predorov –Tunnelbau že v Sloveniji

Nov bimetalni kovanec GRADNJA PREDOROV  – TUNNELBAU, enajsti iz serije srebro-niobij (Ag-Nb) so v družbi Moro že prejeli prvi kupci. Osnovne karakteristike kovanca so: masa 16,5 g (čista masa: srebro 9 g in niobij 6,5 g), čistina srebra 900 / 1000, premer 34 mm, nominala 25 evrov. Naklada je 65000 kovancev.

Dunajska kovnica Münze Österreich je prvi bimetalni kovanec izdala leta 2003.

Avstrija velja za eno najbolj goratih evropskih držav, zato že dolgo igra ključno vlogo pri razvoju gradnje predorov. Metoda za izgradnjo predorov NATM (New Austrian Tunnelling Method), ki za stabilizacijo predora uporablja naravno geološko napetost in trdnost okoliških kamnin, je revolucionarna za 20. stoletje.

Prvi alpski predor na svetu, dolg 1431 m, je bil zgrajen leta 1848 v sklopu Semmerinške železnice (del Južne železnice Dunaj – Trst), ki jo od leta 1998 uvrščamo pod svetovno kulturno dediščino UNESCO.

Kot zanimivost naj še navedemo, da od aprila leta 2012 potekajo dela na enem od najpomembnejših infrastrukturnih projektov v Evropi. Nov 27,3 km dolg Semmerinški železniški dvocevni predor bo povezoval spodnjo Avstrijo in Štajersko. Dela naj bi se zaključila leta 2025.

Obroba kovanca je srebrna, krog v sredini pa je iz niobija – redke, težko taljive kovine sivo-bele barve – ki je vsako leto obarvan drugače. Barvo pridobijo s pomočjo kemičnega procesa imenovanega anodna oksidacija. To je metoda, ki jo je na kovancih prva uporabila kovnica Műnze Ősterreich. Letošnja barva je ledeno modra.

Podoba kovanca v modri sredini na sprednji strani prikazuje moderni vrtalni stroj, ki prodira v kamnino. Na zadnji strani kovanca pa je viden eden izmed mnogih avstrijskih cestnih predorov. Na srebrnem robu kovanca je delavec s pnevmatskim vrtalnikom.

Niobij 

Beseda niobij izhaja iz grške mitologije, saj je bila Nioba hči Tantala (grško Tantalos), samovšečnega mitološkega kralja Lidije in sina boga Zevsa. Staro ime za niobij je tudi kolumbij, ki velja za mehko, duktilno sivo-belo kovino, katero najpogosteje najdemo v povezavi s karbonati. Največja nahajališča te redke kovine so v Braziliji in Kanadi. Letno nakopljejo 40 tisoč ton niobija. V toni nakopane rude je le 65 g niobija. Tališče niobija je pri 2468 stopinjah. Sledi niobija najdemo tudi v človeškem telesu.

Niobij se uporablja predvsem v zlitinah, največkrat v posebnih jeklih, uporabljenih za plinovode. Čeprav zlitina vsebujejo  največ  0,1 odstotka niobija, se trdnost materiala že precej izboljša. Pomembna je tudi njegova prisotnost v motorjih reaktivnih letal in raketah ter superprevodnih magnetnih skenerjih. Uporablja se še pri varjenju, v jedrski industriji, elektroniki, optiki, arhitekturi, numizmatiki in vedno več pri izdelavi nakita.

Celotna serija srebro-niobij (Ag-Nb):

Gradnja predorov  – Tunnelbau /2013

Bionika – Bionik / 2012

Robotika – Robotik / 2011

Obnovljiva energija – Erneuebare Energie / 2010

Astronomija – Astronomie / 2009

Fascinantna svetloba – Faszination Licht / 2008

Avstrijsko letalstvo – Ősterreichische Luftfahrt / 2007

Evropska satelitska navigacija – Europӓische Satellitennavigation / 2006

50 let televizije – 50 Jahre Fernsehen / 2005

150 let Semmerinške železnice – 150 Jahre Semmeringbahn  / 2004

700 let mestne hiše na Tirolskem – 700 Jahre Stadt Hall in Tirol / 2003

Anja Babij