27.08.2010 13:47, Arhiv Novice

NIŽJA CENA ZLATIH DUKATOV

Naložbenike obveščamo, da smo znižali cene naložbenik kovancev Zlati Dukat:

•   ŠTIRIKRATNI DUKAT, mase 13,964 g, čistine, 986/1000 – pribitek na borzno ceno 3,5 odstotkov,

•    ENKRATNI DUKAT, mase 3,491 g, čistine 986/1000 – pribitek na borzno ceno 4 odstotke.

Za nižje pribitke smo se v družbi Moro odločili, saj želimo naložbenike spodbuditi tudi k nakupu manjših enot zlata, ki so zelo likvidne.








Kakšni kovanci pravzaprav so dukati?

Do leta 1915 je bil dukat plačilno sredstvo, nato pa je postal naložbeni kovanec. Za razliko od ostalega naložbenega zlata je to zlatnik s tradicijo. Poznamo enkratni in štirikratni dukat. Gre za tako imenovane pokove enkratnega in štirikratnega dukata, ki jih od leta 1915 kuje avstrijska kovnica z Dunaja, Münze Österreich.  Zlatniki so obdržali prvotni motiv dvojnega orla iz leta 1872.

Dukati so za naložbo zelo prikladni, saj so zgodovinsko v Sloveniji zelo poznani in likvidni, hkrati jih poleg naše družbe menja za valuto tudi večina bank v sosednjih državah.

Komisija za plemenite kovine pri EU je dukat uvrstila na »Seznam zlatnikov, ki ustrezajo merilom iz točke 2, člena 344 (1) Direktive sveta 2006 112/ES (Posebna ureditev za investicijsko zlato)« – Uradni list evropske unije C289/12 z dne 28.11.2009.

Štirikratni Dukat

Kovanec ima nominalo štiri dukate, maso 13,964 g, čistino 986/1000, premer 39,5 mm.

Enkratni Dukat

Zlatnik za katerega velja načelo »v kolikor imaš zlato, ga moraš imeti v manjših enotah«.  Kovanec je mase 3,491 g, čistine 986/1000, premera 19,5 mm.


Dukati z zbirateljsko vrednostjo

Začetek srednjega veka pomeni za velik del Evrope močno nazadovanje. Gospodarstvo se je vrnilo k naturalnemu, namesto trgovine se pojavlja zopet menjava v naravi. Nove temelje je postavil Karel Veliki (768-814), vendar v tem obdobju zlatega denarja niso kovali. Krožili so le bizantinski solidi, njihov vpliv pa je z ozemeljskimi izgubami cesarstva na Balkanu in v Italiji slabel.

Dotok zlata, postopna obnova rudnikov in večanje obsega trgovine je vzrok, da so v Firencah leta 1252 pričeli kovati zlate florinte. Kasneje, leta 1284, z isto maso in čistino (3,494g  999Au) cekine (zechino, od zecca=kovnica) kujejo tudi v Benetkah. Izraz dukat izhaja iz zadnje besede legende na zadnji strani kovanca – Sit tibi Christe datus quem tu regis iste ducatus. Dukat je skozi vse svoje obdobje, od začetka do konca  kovanja leta 1805, obdržal svoje lastnosti, čistino, maso in tip.

Beneški dukat, dož  Antonio Priuli (1618-1623)

Av : sv.Marko, zaščitnik Benetk, predaja klečečemu dožu zastavo.
Rv : Kristus v Mandorli (svetniškem siju). Že omenjena legenda se v prevodu glasi: Ta vojvodina, ki ji ti, Kristus, vladaš, naj bo posvečena tebi.

Do konca prve polovice 14. stoletja se je kovanje zlatega denarja  razširilo po vsej Evropi, močno pa se je povečalo z odkritjem Amerike in prevozom zlata v Evropo.
Na območju slovenskega etničnega ozemlja sta, poleg cesarskih, najpogosteje krožila dva zlatnika: beneški dukat in ogrski šmarni dukat.

Ogrski šmarni dukat, Marija Terezija (1740-1780)

Av : Marija Terezija po šegi ogrskih kraljev stoji in drži vladarsko jabolko in žezlo.
Rv : Marija z detetom kot zaščitnica Ogrske. Pod podobo, po kateri je dobil zlatnik  ime šmarni dukat, je ogrski grb.

Po konvenciji iz leta 1753 so v Rimsko-nemškem cesarstvu znižali čistino dukatom na 986/1000 Au, masa posameznega dukata pa je znašala 3,49g, kar se je ohranilo do današnjih dni. V 19. stoletju pa do 1. svetovne vojne so enkratne in štirikratne dukate kovali kot plačilno sredstvo predvsem za trgovino z vzhodom.

Avtor numizmatičnega dela prispevka: Bogdan Kandus.