DRUŽBA MORO - mednarodno priznani trgovec z zlatom

Levo – akcijska ponudba

…………………………………….

Motivi: Lipa, Kostanj, Smreka, Bor, Bukev, Hrast. Lepo darilo ali del zbirke.

Jeseni pričakujemo še več naložb v plemenite kovine

V Evropi se izteka najdaljši mesec dopustov. Bruselj pred poletjem ni  sprejel nobene pomembne strateške odločitve, ki bi bila v prid varčevalcem in naložbenikom.

Vse več varčevalcev v evrski valuti je iz dneva v dan v vse večji negotovosti,  kar bo posledično v EU v jesenskem obdobju pomenilo povečanje naložb v plemenite kovine. Tudi v Sloveniji, in to ne glede na svetovno borzno ceno zlata, ki je zaradi prihajajočih ameriških volitev  še »stabilna« pri borzni ceni okoli 1.600 ameriških dolarjev za trojsko unčo. Ta cena po podatkih Thompson Reuters GFMS trenutno v ZDA ne pokrije inflacije. Ravno nasprotno je v Evropi, kjer cena zlatu raste tudi na račun padanja vrednosti evra. V sredini leta 2011 je bilo razmerje EUR/USD 1:40, medtem ko je sedanje razmerje  1:23.

Prodajna cena zlate palice mase 1000 g od januarja do avgusta 2012.

Za države kot so Nemčija, Francija,  Avstrija, Finska, Nizozemska lahko rečemo, da fiskalno politiko vodijo v interesu EU in v nacionalnimi interesi ter ne bodo večno pristajale na dajanje finančne podpore državam EU, ki nimajo prilagojenega gospodarskega in finančnega sistema (Grčija, Španija).  Tudi Slovenija spada v kategorijo držav, ki mora politične in finančne odločitve ter reforme sprejemati v okviru najmočnejših članic EU.

Glede na slabe gospodarske razmere v Sloveniji vse več gospodarskih družb išče boljše pogoje poslovanja izven naših meja. V Sloveniji ostaja vse manj uspešnih podjetnikov , kar posledično pomeni tudi manjši priliv sredstev v proračun. Kar nekaj dejavnikov kaže, da se bo Slovenija  znašla v neugodnih razmerah zaradi nesprejetja gospodarskih reform in posledično zastoja gospodarstva. Ne smemo pozabiti na dejstvo, da je bonitetna agencija Moody’s  v začetku avgusta znižala oceno kreditnega dolga Sloveniji iz A2 na Baa2.

Padec vrednosti evra vpliva na znižanje vrednosti prihrankov državljanov, hkrati lahko računamo na povišanje osnovnih življenjskih stroškov. Prepričana sem, da menedžerji in lastniki gospodarskih družb ne smemo za vsako ceno seliti poslovanja v tujino. Take odločitve morajo biti sprejete odgovorno in morajo biti pomembnejše od trenutnih možnih večjih zaslužkov. Želim poudariti, da je prenos podjetij in poslovanja v druge države EU v času krize povezan tudi z riziki in srednjeročno z višjimi stroški za podjetje, ki vam ob vaših odločitvah niso poznani.

Slovenija nima gospodarske rasti, saj je skupna gospodarska usmeritev EU prinesla opustitev proizvodnje in selitev le-te v hitro rastoče države (Kitajska, Indija, Rusija). Manjša gospodarska rast v EU ima za posledico tudi manjšo rodnost prebivalstva in posledično manjše zahteve po osnovnih življenjskih dobrinah. V hitro rastočih državah se zaradi izboljšanja osnovnega standarda življenja  višajo tudi osnovni življenjski stroški, s tem se tudi viša cena izdelkom, ki jih ob uvozu plačujemo.  Mednarodne analize kažejo v prihodnje tudi na  povišanje cen koruze, pšenice in soje na svetovnih borzah. Cena nafte bo na svetovni borzi na osnovi analitičnih ocen med 70 in 100 ameriškimi dolarji za sod. V Evropi plačujemo vse višjo ceno goriv. V Libiji in Siriji so prisotne večinoma evropske naftne in plinske družbe, katerim je zaradi vojnih razmer onemogočeno nadaljnje pridobivanje surovin.  To pa pomeni slabitev evropskega gospodarstva.

Zlato je strateška surovina s trajno in stabilno vrednostjo ter hkrati vodilna svetovna valuta. Zadnjih nekaj let nam služi kot dobra zaščita proti inflaciji. Tako bo tudi v bodoče, saj pravega zagona v evropskem in ameriškem gospodarstvu še ne bo. Naložbenikom je zlato varni mehanizem pred znižanjem vrednosti valut, ki so pod stalnim pritiskom inflacije. Zlato lahko naložbenik kupi za svoj portfelj v fizični obliki in v obliki vrednostnega papirja ali pa kot delež v ETF skladu, kjer pa ni nujno, da je upravljalec zanj zlato dejansko tudi kupil. Pomeni, da ceno zlatu na trgu vse bolj kreirajo večje borzno posredniške hiše s pomočjo špekulacijskih nakupov vrednostnih papirjev, vezanih na ceno zlata. Za lažjo predstavo naj navedem enostaven primer iz zgodovine povezan s Slovenijo. Leta 1831 je Nathan Mayer Rothschild prevzel za ta čas zelo koristen posel, in sicer rudnik živega srebra v Idriji. Živo srebro je bilo izredno pomembno v medicini, hkrati je služilo za ločevanje zlata in srebra od zemlje. Vemo, da je imela in ima ta družina kar velik delež rudnikov zlata po vsem svetu. Z nakupom rudnika Almaden v Španiji je recimo Rothschild v 19. stoletju prevzel monopol nad to kovino in ceno na svetovni borzi podvojil, celo potrojil. Vse to si lahko preberete v knjigi iz leta 1887 The Rothschilds: The Financial Rulers of Nations, avtor John Reeves.

Poštena cena zlata na trgu je cena za fizično zlato v razmerju z valuto, kar pomeni, da bi ob teh gospodarskih razmerah in tiskanju denarja morala biti bistveno višja.  V letošnjem letu po podatkih Thomson Reuters GFMS lahko pričakujemo vrednost 1.900 ameriških dolarjev za trojsko unčo. V prvem četrtletju letošnjega leta je bilo povpraševanje enako lanskemu, in sicer 1097,6 ton (WGC), od tega so ga za 80,8 ton kupile centralne banke, in naložbeniki 389,3 tone ali 13 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.

Zaradi šibkega bančnega sistema in padca vrednosti evra priporočam, da imate, konzervativno rečeno, vsaj 10 – 15 odstotkov premoženja v zlatu, oziroma toliko, kot ga potrebujete  za družinsko varnost. Hrambo pa zaradi hitrejše likvidnosti in dostopnosti kot vedno doslej priporočam v Sloveniji, saj ne vidim razloga, zakaj bi ga hranili v Švici, Avstriji ali Nemčiji.

Irena Moro