23.06.2010 17:42, Arhiv Novice

Globalni razvoj trga zlata; Irena Moro

Nasprotujoča si mnenja strokovnjakov

Pred dnevi sem se na Tirolskem udeležila strokovnega posveta, kjer sta bili izpostavljeni dve temi: možnosti reševanja svetovne krize – inflacija da ali ne, in globalni razvoj trga zlata ter drugih plemenitih kovin. V zgodovinskem mestu Halle so bili med drugim tudi vodilni predstavniki kovnic Münze Österreich in Argor Heraeus, GFMS London, Deutsche Bank, Landesbank, Erste Group Bank in drugi.

Stanje evropskega gospodarstva

Prof. dr. Norbert Walter, svetovalec EU vlad na področju gospodarstva, bivši vodja ekonomistov Deutsche bank in donedavni član opazovalne skupine za delniški trg pri EU parlamentu, vidi kar nekaj strateških rešitev za rešitev sedanje dolžniške krize, ki bo po njegovem trajala še naslednja tri leta. Inflacije ne bo. ECB bo nadzirala denarne tokove, saj evro ni tako kot ameriški dolar svetovna valuta, pravi.

Gospodarstvenike potrebujemo tudi v politiki, je prepričan prof. dr. Norbert Walter. Politično vodstvo EU ni podrobneje analiziralo gospodarskih trgov, zato ni predvidilo in prepoznalo trenutnih razmer. EU politiki se v devetdesetih letih niso ukvarjali s položajem guvernerja ECB. Na osnovi statuta je le-ta voljen za dolgo dobo osmih let, brez možnosti ponovne kandidature. Njegove odločitve so zaščitene, kar pomeni velik riziko pri eventuelni napačni strategiji za reševanje evropskih financ v kriznih mesecih. V povezavi z guvernerjem so predsedniki poslovnih bank na trg brez odgovornosti lansirali nove finančne instrumente.

Rast gospodarstva v višini 2,5 odstotka pomeni, da državljani plačujejo davščine, s katerimi se poravnavajo tudi mednarodni dolgovi. V maastrichtskem sporazumu je zapisano, da se države ne smejo zadolžiti več kot 60 odstotkov nad BDP in ne smejo ustvariti več kot 3 odstotnega deficita. Po podatkih eurostata za leto 2009 je Grčija zadolžena 115,7 odstotkov, Nemčija 73,2, Španija 53,2, Belgija 96,7, Francija 77,6 in Italija 115,8 odstotkov.

Japonska je že tretje leto zapored (2008, 2009) z negativno gospodarsko rastjo, -5.7 odstotkov, kar je odraz izredno slabega gospodarskega stanja. Prof. dr. Norbert Walter jo vidi kot državo na poti v revščino. Dolgovi večjih evropskih držav so previsoki, zato prof. dr. Norbert Walter za prihodnje triletno obdobje napoveduje propad nekaterih finančnih institucij in izredno težek čas premagovanja dolžniške krize za Evropo. Hitro rastoče ekonomije kot so Kitajska, ki beleži 8,7 odstotno gospodarsko rast, Vietnam 5,3, Indija 7,4, niso v krizi.

Naslednji korak za reševanje evropske krize je v sistemu pobiranja davščin in vsekakor ne v povečevanju stopnje le-te. V nekaterih državah, kot sta Grčija in Romunija, je še vedno zabeleženo 30 odstotno delo na črno, korupcija. Država v takem okolju ne bo dolgoročno sposobna vračati dolgov, oziroma lahko v prihodnje odstopi od dogovorjenih obveznosti do ECB. Vsekakor morajo EU države podaljšati delovno dobo, tako da se v pokojninski sistem vplačuje čim dalj časa in ostane manj časa za njegovo izrabo, meni prof. dr. Norbert Walter. Pomemben faktor bo vsekakor ob stalnem nadziranju in ukinitvi vseh državnih subvencij za tiste tehnološke veje, ki so že razvite in se končni izdelki že prodajajo ceneje.

Povsem nasprotnega mnenja je prof. Antal E. Fekete, madžarskega rodu, ustanovitelj Gold Standard Institut. Njegovo glavno prepričanje je, da je začetek dolžniške krize 15.8.1971. To je dan, ko je ameriški predsednik Nixon s politično odločitvijo ukinil zlati standard in zlato v celoti izvzel iz prometa. Za prof. Fekete zato dolžniška kriza v Grčiji ne predstavlja glavnega problema. Svetovne valute, predvsem ameriški dolar, nimajo pokritja v zlatu, denar se tiska brez kritja v gospodarstvu. Po njegovem mnenju lahko samo z zlatom kot valuto iz obtoka odstranimo toksični denar in delnice. Znanja o zlatu med evropskimi bankirji in politiki ni, zato imenujejo zlato »barbarska kovina«. Na drugi strani ga kupujejo azijske države, Indija, Brazilija in Rusija za monetarne rezerve, ki vrednost zlata kot valute poznajo, ter posamezniki, ki se zavedajo trenutne krize. Prof.  Fekete imenuje evro umetna valuta in mu ne napoveduje svetle prihodnosti. Zgodovinsko je zagovornik teorije monetarnega sistema Carla Mengerja (1840-1921), ustanovitelja poznane in priznane avstrijske šole gospodarstva Austrian School of Economics – Mises Institute. V nasprotju s prof. dr. Norbert Walterjem napoveduje inflacijo v letih 2011-12 in rast vrednosti zlata na svetovnih trgih.

Irena Moro

x

Na naši stran uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.