EKSKLUZIVNO: LBMA Forum na Kitajskem gosti le redke Evropejce

Kitajska danes gosti najpomembnejše svetovne akterje na področju trgovanja z zlatom, tudi slovensko družbo Moro, ki je edina pri nas mednarodno priznana s strani WGC kot kredibilni trgovec. Poteka namreč LMBA Forum 2011 (The LBMA Bullion Market Forum). Predsednik uprave LBMA – London Bullion Market Association – Stewart Murray pravi, da je pričakoval večjo udeležbo iz Evrope, saj bo v prihodnje kitajski trg na področju ponudbe in povpraševanja zlata odigral glavno vlogo. Kitajci odgovarjajo, vidi se, da smo prvi in želimo biti prvi na vseh področjih.

Kitajska je največji trg za zlato na svetu in od leta 2007 tudi največja proizvajalka zlata,  je izpostavil Wang Zhe, predsednik Shanghai Gold Exchange, največje kitajske borze za trgovanje s plemenitimi kovinami. Shanghai se že postavlja ob bok Londonu. Gre za edino borzo na Kitajskem, kjer so v trgovanje vključene tuje banke.

Lansko leto se je trgovanje s plemenitimi kovinami v primerjavi z letom 2001 potrojilo. Od aprila letos se je trgovalo že z 1.909,39 tonami zlata. Shanghai Gold Exchange je borza prihodnosti, tako pravi direktor World Gold Council za Kitajsko, Albert Cheng. »V prihodnje želimo biti največje gospodarsko središče na svetu, saj se razvijamo na osnovi gospodarskega načrta vlade, izdelanega do leta 2020.«

Kitajski trg zlata še vedno ni popolnoma zakonsko sproščen, kar pomeni, da morajo naložbeniki ob nakupu plačati 17 odstotni DDV. V kolikor zlato pustijo v banki, je plačilo manjše, in sicer 5 odstotni DDV. »S tem želi imeti vlada nadzor nad zlatom. Izvoz naložbenih palic iz Kitajske je prepovedan z zakonom. Uvoz ni obdavčen, je povedala Sarah Chin, vodja za obdavčitve pri Deloitte Shanghai. Kitajska zaradi prepoznavnosti in prisotnosti na svetovnem trgu izvaža samo kovance Kitajski panda. Na kitajskem se trguje le s palicami mas 10, 50 in 100 gramov.

Interes vlade in moč države je v tem, da imajo kitajski naložbeniki več zlata v lastnem portfelju kot centralna banka, poudarja  Le Yan, direktor Bank of China Trading Centre, Shanghai. V lanskem letu je Kitajska uvozila 640 ton zlata. Največ se ga porabi za izdelavo nakita – zanimivo je, da imajo tradicijo izdelave 24 karatnega nakita. Ostalih 20 odstotkov zlata se porabi za naložbe in 4 odstotke v industriji. Odgovor na vprašanje Irene Moro, direktorice družbe Moro, kakšni so cilji Kitajske pri nadaljnjem uvozu zlata: »Za nakup zlata potrebuješ denar in Kitajska ga ima. Smo prvi  in želimo biti prvi na vseh področjih.«

Na Forumu je prisotna samo ena od kovnic iz Evrope, kar je jasen znak, da tukaj ni prostora za tuja vlaganja, kot na primer v Indiji. Kitajske kovnice so v zadnjih letih neverjetno razvile svoje standarde, saj je po besedah Stewarta Murraya že sedem kovnic prisotnih na seznamu Good Delivery, ki je sinonim za zlato najvišjih mednarodnih standardov kakovosti.

Prisotnost na forumu je izrednega pomena za družbo Moro, saj bodo naložbeniki v Sloveniji pridobili  informacije s področja plemenitih kovin iz prve roke.

Po besedah Jamesa Steela, direktorja trgovanja s plemenitimi kovinami v HSBC New York, ene največjih bank na svetu, lahko pričakujemo v naslednjem letu nadaljnji razvoj cene zlata na svetovnih trgih.