DRUŽBA MORO - mednarodno priznani trgovec z zlatom

Levo – akcijska ponudba

Vijolica v jeziku rož pomeni zvestobo in vztrajnost. Vijolico že dolgo podarjajo kot znak ljubezni.
Je zadnji srebrnik iz serije Jezik Cvetja.

Donacija NMS – nakup izredno redkega srebrnega novca, ki je bil v Ljubljani kovan okoli leta 1230


Foto vir: nms.si

Ker za leto 2020 vodstvo NMS za odkup numizmatičnih muzealij ni namenilo nikakršnih sredstev, je družba Moro ponudila donacijo pri odkupu imenitnega srebrnega novca, kovanega v Ljubljani okoli leta 1230. S tem je postal del izjemnih zbirk Numizmatičnega kabineta Narodnega muzeja Slovenije, ki v letu 2021 praznuje 200. obletnico ustanovitve. Ob tem visokem jubileju pa tudi ne gre zanemariti dejstva, da je bila numizmatična zbirka ena od ustanovnih zbirk takratnega Deželnega muzeja za Kranjsko.

Ponujeni srebrnik je zbiralec NMS prodal za 3.500 evrov.

Andrej Šemrov
, vodja Numizmatičnega kabineta NMS: »Numizmatični kabinetu NMS je pridobili srebrnega polovičarja vojvode Bernarda Koroškega (1202-1256), ki je bil kovan v Ljubljani okoli 1230. Koroški vojvode so kovnico v Ljubljani, središču svoje kranjske posesti, osnovali najkasneje okoli leta 1210. Kovanje srebrnikov v Ljubljani je pričel vojvoda Bernard z denariči skledičaste oblike po vzoru novcev oglejske kovnice.

Od novcev oglejske kovnice se zgodnji ljubljanski srebrniki večinoma razlikujejo le po legendi na sprednji in zadnji strani novcev. Na sprednji strani njegovih zgodnjih novcev je med legendo BERNARDVS DVX upodobljen sedeči patriarh, na zadnji stranipa orel med legendo LEIBACENES DE oziroma kasneje CIVITAS LEIBACVN.

Kasneje so koroški vojvode v Ljubljani obudili kovanje skledičastih srebrnikov po oglejskem vzoru. Na teh je med legendo BERNARDVS DVX upodobljen sedeči vojvoda, na zadnji strani pa orel med legendo CIVITAS LAIBAC. Prav v to skupino sodi odlično ohranjen in izjemno redek polovičar (o srednjeveški kovnici Ljubljana glej E. Baumgartner, ‘Geschichte der Münzstätte Laibach im 13. Jahrhundert’, Mitteilungen der Numismatischen Gesellschaft in Wien 2/2, 1939, 45-51 oziroma v slovenščini ‘Ljubljanska kovnica v XIII. stoletju’, GMDS 15, 1934, 92-102. A. Pogačnik, ‘Srednjeveške kovnice na Slovenskem 5: Ljubljana’. Numizmatični vestnik 21/21, 1993, 515-522).

Najdbe srebrnikov srednjeveške kovnice Ljubljana po oglejskem vzoru so na ozemlju današnje Slovenije izjemno redke, o čemer priča tudi zbrana evidenca pri A. Semrovu (A. Semrov, Denarni obtok na območju Republike Slovenije v obdobju srednjega in novega veka. Denarni obtok od I.800 do danes. Doktorska disertacija, Koper 2015). Iz navedenega razloga je novec izjemen dokument srednjeveške denarne zgodovine današnjega slovenskega ozemlja.«


Logo vir: nms.si