28.02.2012 15:47, Arhiv Novice

Avstrijska kovnica je izdala nov bimetalni kovanec BIONIK

Kovnica Münze Österreich z Dunaja je 22. februarja izdala nov bimetalni BIONIK, že 10. iz Serije srebro-niobij (Ag-Nb). Kovnica je namreč prvi bimetalni kovanec izdala leta 2003. Kovanec predstavlja naravo in evolucijo, ki služita kot prototip razvijajoči se tehnologiji. Povedano drugače, bionika je veda, ki skuša reševati probleme tehnike s študijem razvoja živih bitij. Kovanci so večinoma že razprodani, saj so zanimivi tako za zbiratelje kot tudi ljubitelje bimetalnih kovancev.

Osnovne karakteristike kovanca so: masa 16,5 g (čista masa: srebro 9 g in niobij 6,5 g), čistina srebra 900 / 1000, premer 34 mm, nominala 25 evrov, naklada 65000 kovancev.

Obroba kovanca je srebrna, krog v sredini pa je iz niobija (redke, težko taljive kovine sivo-bele barve) in je vsako leto obarvan drugače. Niobij se obarva z oksidacijo. Letošnji Bionik je vijoličaste barve.

Podoba kovanca: na eni strani je  v sredini morski glavonožec Nautilus, ki živi na Zemlji že več kot 200 milijonov let, zato ga uvrščamo tudi med “žive fosile”. Okoli njega so še orel in nad njim letalo, lotosov cvet ter morski pes. Druga stran kovanca predstavlja bioniko v arhitekturi in Radiolarijo, pražival (sestavni del zooplanktona), ki ima zapleteno zgrajen kremenčast skelet ter v ozadju Münchenski olimpijski stadion.

Beseda niobij izhaja iz grške mitologije, saj je bila Nioba hči Tantala (grško Tantalos), samovšečnega mitološkega kralja Lidije in sina boga Zevsa. Staro ime za niobij je tudi kolumbij, ki velja za mehko, duktilno sivo-belo kovino, katero najpogosteje najdemo v povezavi s karbonati. Največja nahajališča te redke kovine so v Braziliji in Kanadi. Letno nakopljejo 40 tisoč ton niobija. V toni nakopane rude je 65 g  niobija. Tališče niobija je pri 2468 stopinjah.

Niobij se uporablja predvsem v zlitinah, največkrat v posebnih jeklih, uporabljenih za plinovode. Čeprav zlitina vsebujejo  največ  0,1 odstotka niobija, se trdnost materiala že precej izboljša. Pomembna je tudi njegova prisotnost v motorjih reaktivnih letal in raketah ter v superprevodnih magnetih skenerjih. Uporablja se še pri varjenju, v jedrski industriji, elektroniki, optiki, arhitekturi, numizmatiki in nakitu.

Bionika ima v tehnologiji čedalje pomembnejšo vlogo. Recimo, pri plavanju je s pomočjo bionike v zadnjih letih doseženih veliko rekordov, saj je ta tehnologija omogočila razvoj kopalk, ki posnemajo kožo morskega psa. V avtomobilski industriji znanstveniki raziskujejo možnost uporabe lakov, ki posnemajo rastline, na katerih se ne nabira umazanija. Oči insektov pa utegnejo postati vzorec za ultratanke kamere.

Kakorkoli že, z besedo bionika lahko imenujemo prepisovanje ali posnemanje stvari iz narave v vsakdanje življenje oziroma medsebojno povezavo biologije in tehnike.  Prav s tega vidika bi lahko rekli, da ljudje  vseeno nismo takšni izumitelji, za kakršne se največkrat imamo, ampak smo le dobri posnemovalci narave.

Anja Babij

 

x

Na naši stran uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.