Vse več je povpraševanja po zlatu

Iran je država z izjemnim strateškim položajem za pridobivanje nafte. Rast cene nafte in zlata bi bila v primeru vojne dramatična. Kot je bilo slišati na svetovnem gospodarskem forumu v Davosu v začetku leta, bi morebitna rast cene nafte izredno ogrozila kitajsko gospodarstvo. Zlato se nahaja v fazi nihanj cene, ki traja že od septembra lanskega leta. K temu pripomore tudi ‘igra’ na borzi COMEX v New Yorku, kjer se trguje s terminskimi pogodbami brez podlage v fizičnem zlatu. Pri tovrstnih špekulacijah nemalokrat bančni analitiki zaradi nekonzervativnih predvidevanj izgubijo. Ob prodaji terminskih pogodb na borzi se posledično cena zlatu zmanjša na vseh svetovnih borzah in vpliva tudi na fizično zlato. To se je zgodilo v prejšnjem tednu, ko je cena zlata padla za več kot evro na gram. Ne smemo pozabiti dejstva, da je enaka cena za fizično zlato in za terminske pogodbe, ki so vezane na ceno zlata brez fizičnega kritja!

Največje špekulacije na COMEX so s strani dveh največjih Goldman Sachs in JPMorgan.

V zadnjem letu je zanimivo tudi dogajaje v rudnikih. AngloGold Ashanti je po podatkih GFMS tretje največje podjetje za pridobivanje zlata na svetu (vrednost 16 milijard ameriških dolarjev) in deluje v 11 državah. Njihov predsednik uprave, Mark Cutifani, poudarja, da se finančno močne osebnosti in skladi, ki za naložbenike kupujejo fizično zlato (ETF skladi) za nakup obračajo neposredno na njih, saj vse večkrat banke ne morejo zgotoviti večjih količin zlata. To pomeni, da povpraševanje po fizičnem zlatu narašča.

Državne obveznice in vezane vloge so vedno predstavljale ne sicer najdonosnejšo, pač pa absolutno varno naložbo, poudarja tudi v Sloveniji cenjen finančnik, Marc Faber. Denar tako v EU kot tudi v ZDA, kjer nima kritja v DBP, zgublja in bo tudi v prihodnje zgubljal na vrednosti. To pomeni, da je potrebno poiskati druge naložbene priložnosti, in zlato je lahko ena od njih. Kot rečeno, moramo biti zaradi trgovanja in zaradi špekulacijskih prodaj terminskih pogodb na COMEX, pripravljeni na volatilno ceno zlata!

Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) je na spletni strani objavil Ekonomsko ogledalo, v katerem je zapisano: » Evropska komisija je znižala napovedi za gospodarsko rast v evrskem območju in opozorila, da tveganje za še večji padec še naprej predstavlja morebitno zaostrovanje finančne in dolžniške krize. V Sloveniji po zmanjšanju gospodarske aktivnosti v zadnjem lanskem četrtletju razmere na trgu dela in finančnih trgih tudi v začetku letošnjega leta ostajajo zaostrene …«

Poudarjam, da se moramo zgoraj napisanih besed dobro zavedati, saj trajajoče slabe gospodarske razmere lahko ogrozijo tudi vrednost naših prihrankov. Marc Faber meni, da bo morala tudi kakšna od držav evroobmočja opustiti evro kot skupno valuto.

Do zasluženega denarja se je potrebno obnašati odgovorno in premišljeno. Podatki (do 31.12. 2011) Statističnega urada RS  kažejo, da imamo v Sloveniji 7,6 ton zlata, skupaj z 3,2 tonami državnih monetarnih rezerv, torej 10,8 ton zlata. Če k temu prištejemo še nakupe naših državljanov od leta 2005 v sosednji Avstriji, je skupna masa zlata okoli 13 ton v skupni vrednosti okoli pol milijarde evrov (za primerjavo navajam, da znaša dolg NLB po javni oceni 1,5 milijarde evrov). Iz teh podatkov lahko sklepamo, da se državljani obnašamo odgovorno. Po drugi strani ne smemo mimo dejstva, da ima Grčija po zadnjih podatkih IFS (International Financial Statistics, WGC) 111,6 ton zlata kar predstavlja vrednostno 4,8 milijard evrov, in prav zanimivo je, da ga še vedno vodi v svojih bilancah.

Kamor se seli zlato, se seli bogastvo.

Kljub temu da naša država tovrstnih naložb ne podpira, je po vzoru Nemčije, Avstrije in Švice lahko zadovoljna, da bomo državljani za svojo varnost vsaj delno poskrbeli sami. Vsekakor pa se pri nakupu zlata dolgoročno držite pravila, da ga kupujete samo z denarjem, od katerega ste poravnali vse davčne obveznosti. Le tako bo zlata naložba res naložba.

Irena Moro