EKSKLUZIVNO: LBMA konferenca plemenitih kovin v Indiji

Mumbai, 20 milijonsko mesto je med 18. in 20. novembrom v Tai Mahal Palace hotelu gostilo svetovno srenjo s področja plemenitih kovin. To so pravzaprav osebe, ki globalno sodelujejo pri oblikovanju cen plemenitih kovin: James E. Burton, Svetovni zlati svet, Jeremy Charles, direktor druge največje banke na svetu HSBC iz Amerike, David Richard Davis, analitik za vlaganje v rudnike – Credit Suisse, David Fernandez, Direktor JPMorgan Securities, Alan Heap, direktor Citigroup Investment Research, Terrenc Keeley, direktor UBS Investment bank, Tom Kendall, strateg, Mitsubishi Corp., Philip Klapwijk, direktor GFMS Ltd., Ross Norman, ThebullionDesk.com; Michael Paprotta, član managementa švicarske centralne banke, John Simpson, urednik »World Affairs« pri BBC, James R. Steel, analist pri HSBC banki v ZDA, James Zeng, NYMEX; Peter Griep, nemška centralna banka, Daniel Hynes, Merill Lynch Int., Bart Kitner, Kitco.com; Doris Kutalek, avstrijska centralna banka, David Stevens, Morgan Stanley Cap. Group Singapur, Kurt Meyer, Austrian Mint, Avstrija, Prakash Prakash, banka za mednarodne poravnave, Švica, Juan ignazio Basco, centralna banka Argentine, Fedor Davydov, centralna banka Rusije, Erhard Oberli, Argor-Heraeus SA Švica, …

Na povabilo predsednika uprave LBMA Stwerta Murraya smo se konference udeležili kot edini predstavniki iz Slovenije, ki je bila tudi prvič zastopana.

Direktor LBMA, Jeremy Charles je svoje zelo obsežno predavanje začel z besedami »v Indiji smo se zbrali z razlogom, da poskušate razumeti zgodovinske, gospodarske in kulturne razloge, ki prepredajo državo, državo, ki ima letno največje povpraševanje po zlatu in srebru in to kljub cenovni rasti na svetovnih borzah. Uradni sektor letno uvozi okoli 500 ton zlata ali 1/5 letne svetovne proizvodnje.

Kot drugo je predstavil 20 letno delo LBMA in vzpostavitev »Good delivery seznama« rafinerij, ki upoštevajo najstrožja merila za ulivanje zlatih in srebrnih palic. Argor Heraeus katero zastopamo v podjetju Moro&Kunst je ena od njih in je pooblaščena tudi za kontrolna merjenja zlatih palic drugih rafinerij.

Predsednik centralne banke Indije, gospod Op Bhatt je opozoril, da je poleg velike revščine v Indiji tudi veliko bogastvo in pričakuje, da bo v naslednjih nekaj letih potreba po zlatu narasla za 5-10%. Za Indijo velja pregovor: “ni rib kjer ni vode, ni ženske brez zlatega nakita!” Predsednik centralne banke je izpostavil pomembno dejstvo, da morajo centralne banke neproduktivno naložbo v zlato spremeniti v produktivno, kot je npr. posojanje zlata, zlati depoziti ipd. V Indiji velja načelo, da bodo ljudje prej kupili zlato kot pa kaj drugega. V tem kontekstu je pripomba Jamesa Crossa iz Swiss Gold DMCC na mestu: “skoraj nemogoče si je predstavljati, da ljudje hranijo zlato v domovih brez obnovljenih in v razpadajočih hišah, brez fasad.”

Novinar BBC, John Simpson, ki je zadnja leta poročal iz kriznih žarišč sveta, večrat citiran novinar tudi na sami konferenci, je poudaril, da je za vodenje države pomembna dobra vlada, ki se bo trudila, da ljudje živijo v imetju, miru in napredku. Sam vidi problem v naraščajoči revščini in bo težko prepričati ljudi, da bodo ponovno verjeli v ameriško valuto. Po njegovem lahko nadaljni globalni razvoj preprečijo samo epidemije, kar se mu zdi zelo mogoče. V naslednjih letih vidi dve globalni gospodarski velesili in sicer Kitajsko, ki postaja vse bolj liberalna, na eni, ter Indijo na drugi strani.

Zanimiva in pomembna se mi zdi izjava Jamesa Burtona, predsednika Svetovnega zlatega sveta iz Londona, ki za naložbo v zlato pove vse : “na dolgo obdobje je zlato naložba za razpršitev kapitala in je nujen v portfelju posameznika.”

David Holmes, direktor prodaje plemenitih kovin pri Dresdner banki iz Nemčije, je predstavil borzne instrumente vezani na zlato. Nemčija je za te instrumente največje tržišče, saj ponujajo 600 različnih produktov vezanih na zlato in srebro in s tem poudarja, je zlato postalo dosegljivo vsakomur (delegati so se ob tej izjavi spogledali, saj vlagatelji s tem ne pridobijo v lastništvo fizično zlato). S to ponudbo je na borzi prevzela Dresdner banka vodilno vlogo. Pomembno je poudariti stavek iz njegovega predavanja in se mi zdi resničen: “elektronsko trgovanje z zlatom narašča in ljudje se morajo zavedati dejstva, da predstavlja več zabave kot zaslužka.”

Potrebe indijskega tržišča zlata je dobro opisal Sunil Kashyap, predsednik banke Scotia Moccata. Prvi dan konference je bil zadnji dan indijskih počitnic, ki je predstavljal tudi zadnji dan porok. V Indiji so v letošnji sezoni zabeležili neverjetnih 10 milijonov porok. Ta čas je povezan z večjim povpraševanjem po zlatu za nakit, saj indijska žena dobi na dar vsaj 300g zlata. To pomeni, da je povpraševanje povezano s tradicijo, ženi predstavlja nakit določeno varnost. Drugi segment kupcev so moški, ki kupujejo zlate palice in kovance iz priznanih bank. Njihov namen je kupiti zlato za družinsko varnost. Tretji sloj so bogati posamezniki ali družine, ki kupujejo zlato zaradi potrebe razkazovanja moči.

V Indiji tradicionalno nižji sloj kupuje srebro, srebro je kovina iz katere izdeljujejo izdelke, ki so predmet dnevnega obdarovanja in izkazovanja časti.

Izredno zaželjeno je bilo predavanje Jamesa Mavorja podpredsednika korporacije Barrick Gold. Orisal je okoliščine izkopov zlata, pomemben podatek je bil, da so znašali stroški izkopa za eno unčo (31,1035g) zlata v preteklem letu 282 USD, v letošnjem letu pa že okoli 350 USD. Stroški izkopov se višajo, saj je glavni problem pri izkopu vse dražja energija. Kot glavno je omenil, da izkoristijo manjša, »junior mining« podjetja, da iščejo zlato na manj dostopnih mestih, uspešne pa nato kupijo. Ocena, da bodo letos vsi rudniki globalno izkopali okoli 2485 ton zlata, to pa pomeni, da bo letna proizvodnja za 10% višja od lanske. Področje svetovnega izkopa platine je analiziral Stephen A Forrest, glavni analitik pri podjetju SFA Oxford. Dosedanje delo je pokazalo, da so podjetja, ki iščejo platino bolj uspešna od tistih, ki iščejo zlato, vendar jih je veliko manj. Zaradi stalno naraščajočega povpraševanja po platini pričakuje stalno višanje cene na svetovnih borzah.

Drugi dan konference je pričel poznani analitik in lastnik spletne strani TheBullionDesk.com, Ross Norman, ki spremlja cene in trende plemenitih kovin. K predavanju je povabil direktorja Svetovnega zlatega sveta. Z zanimanjem smo poslušali predavanje o industrijski uporabi zlata, o vse več novoregistriranih patentih povezanih z zlatom – od leta 1996 so jih v svetu izumitelji prijavili 1900. Vse več se plemenite kovine uporabljajo tudi v nano tehnologiji. Vzporedno predavanje je vodil Michael Paprotta, član managementa švicarske centralne banke. Uradni sektor evropskih centralnih bank mora do konca meseca septembra 2008 prodati določeno količino zlata z namenom uravnoteženja med ponudbo in povpraševanjem. Moje vprašanje predstavniku nemške »Bundesbanke« je bilo »Koliko ton zlata namerava v letošnjem bančnem letu prodati Nemčija?” – “Zlato je prepoceni, da bi ga prodajali!” Izjava je bila podana v neformalnem pogovoru, zato nemški predstavnik centralne banke ne želi biti imenovan z imenom in priimkom.

Kdo bo zmagovalec in kdo poraženec supercikla pri surovinah in plemenitih kovinah? Katera je naslednja uspešna zgodba? Mislim, da smo bili na tem predavanju prisotni vsi kandidati. Dr. Alan Heap, analitik na področju globalnega gibanja vrednosti surovin pri Citigroup je v svojem strokovnem predavanju in intervjuju, ki sem ga po predavanju uspela dobiti, med besedami poudaril: zlato je šele na začetku supercikla. Ravno tako jeklo in cink. Na dolgi rok bosta pridobila na ceni. Dr. Heap ponovno poudarja, da je epidemija edina, ki tovrstni cikel lahko prekine in tudi iz njegove izjave je moč razbrati, da je veliko možnosti, da se to zgodi.

Na osnovi njegovih opažanj bo dolgoročno največjo izgubo utrpelo okolje in ne naložbeniki: onesnaženje voda, onesnaženje mest, tudi evropskih, od Londona naprej …

Drugi izredno težko pričakovani govornik David Fernandez je v službi vodstva raziskav za azijsko tržišče pri JP Morganu. Leta 1996 je bil pri pri »John Hopkins University« izbran za profesorja leta, kasneje je deloval v Svetu gospodarskih svetovalcev predsednika Združenih držav Amerike Georga W. Busha. Doktoriral je na prestižni Princeton univerzi. »Indija in Kitajska nadaljujeta gospodarsko rast v smislu delitve svetovnega tržišča, saj tretjino svetovne populacije živi v teh dveh državah. Do sedaj takšnega fenomena nismo poznali, saj Kitajska in Indija skupaj predstavljata 22% globalnega gospodarskega deleža (Kitajska 16,130% v Indija 6,049%). Na eni strani imamo na Kitajskem zgrajene mega centre, HI-TEC tehnologijo, medtem ko v Indiji še ni prave infrastrukture. Zaradi večje rodnosti se pričakuje, da bo rast BDP v Indiji še večja od dosedanje. Kitajska ogromno kapitala investira v izgradnjo infrastrukture medtem, ko se Indija usmerja na storitvene dejavnosti. Po njegovem mnenju je napaka, da se centralne banke osredotočajo na inflacijo in ne na rast BDP, res pa je, da valute obeh držav postajajo močne.

Strokovne predstavitve obeh predavateljev je vodil James Stell, analitik pri HSBC Banki v ZDA. Zaradi izrednega zanimanja za Slovenijo me je le ta po konferenci povabil na ogled prestižne zgodovinske zbirke kovancev v indijski centralni banki.

Konferenco je zaključil vodja uprave LBMA Stewart Murray, z glasovanjem delegatov o cenah plemenitih kovin do naslednjega srečanja v letu 2008, ki bo v Japonskem Kyotu. Rezultati naj ostanejo skrivnost. Konferenca na najvišjem svetovnem nivoju je pripomogla, da boste naši kupci pridobili še bolj kompetentno svetovanje.

Irena Moro
Direktorica Moro & Kunst d.o.o.