Paladij

Kemični element: Pd
Specifična masa: 11,97 g/cm3
Tališče: 1557° C
Vrelišče: 3170° C

Paladij je leta 1803 odkril fizik in kemik William Hyde Wollaston v ostanku raztopine platine in solne kisline, ko je poizkušal izpopolniti tehniko pridobivanja čistih delov platine. Poimenoval ga je po grški boginji modrosti Pallas. Paladij je težji od srebra in lažji od platine ter je svetle, skoraj bele barve.

Uporaba paladija se je občutno povečala v 70 letih prejšnjega stoletja, ko se je povečalo povpraševanje po katalizatorjih, zaradi novih standardov glede emisije škodljivih plinov v avtomobilski industriji. Zaradi vse strožjih in globaliziranih standardov se je v 90 letih povpraševanje po paladiju eksponentno povečalo. Zaradi svojih specifičnih, fizikalnih lastnosti se paladij uporablja pri izdelavi katalizatorjev, nakita, v zobni tehniki in drugi visoki tehnologiji v zdravstvu.

Oblike paladija za naložbe kapitala so:

• palice mase unče (31,1035g), 50 g, 100 g, 250 g in 500 g, čistine 999,5/1000
• kovanci so zelo redki, na primer ruska balerina, avstralski emu, vendar države vse več uporabljajo paladij tudi v ta namen. Leta 2005 je kanadska kovnica Royal Canadian Mint začela kovati unčni (31,1035g) naložbeni kovanec iz paladija Kanadski javorjev list in konec leta 2006 unčni (31,1035g) naložbeni kovanec Ursa Major & Ursa Minor constellations oziroma Ozvezdje Velikega in Malega medveda.

Nakup paladija je v Sloveniji po Zakonu o davku na dodano vrednost obdavčen s plačilom DDV.

Ponudba paladija

V Rusiji izkopljejo 51 odstotkov svetovnega izkopa paladija, sledita Južna Afrika s 34 odstotki in Severna Amerika z 11 odstotki. Paladij se pridobiva kot stranski produkt in sicer v Južni Afriki pri platini in v Rusiji pri niklju.

Povpraševanje po paladiju

V prihodnje se pričakuje večja poraba paladija, posebno v avtomobilski in elektronski industriji. V avtomobilski industriji, zaradi vse strožjih standardov ohranjanja okolja tako v Evropi kot tudi v svetu ter preprostega ekonomičnega razloga – paladij je cenovno ugodnejši od platine. EU želi z Zakonom o obvezni uporabi paladija pri izdelavi katalizatorjev doseči, da se zmanjša onesnaženje okolja. Paladij omogoča v katalizatorju izgorevanje plinov do 950 °C, platina samo do 650 °C. Veliko proizvajalcev bencinskih katalizatorjev je že prešlo iz uporabe platine na paladij.
Rast cene paladija v % od januarja 2000 (izhodišče = 100 %) naprej.

* Prikaz si lahko prilagodite s pomočjo drsnikov v zgornjem delu grafa