08.11.2021 14:34, Arhiv Novice

Pregled trga plemenitih kovin – oktober 2021

Vir: The Aden Forecast

Motnje v oskrbovalnih verigah v različnih sektorjih postajajo vse bolj problematične in bodo zagotovo vplivale na finančne trge. Težave so rezultat pandemije covid-19, posledica pa bo upad gospodarske rasti in rastoča inflacija. S tem ko so svetovne velesile lani razglasile zaprtje držav (lockdown) z namenom zajezitve širjenja pandemije, so začasno prekinile proizvodnjo tudi mnoge tovarne. To je povzročilo pomanjkanje mnogih ključnih dobrin kot so avtomobilski deli, uvoženi prehrambni izdelki, oblačila, igrače in mnogo več. V tem času je upadlo tudi povpraševanje po določenih dobrinah in tega pomanjkanja ni bilo občutiti v tolikšni meri kot sedaj, ko se je povpraševanje vrnilo. Ponudba je medtem obstala na enakem nivoju. Za pomanjkanje pa ne gre kriviti le tovarn temveč tudi strateška pristanišča, ki so v času zaprtja držav prav tako delovala moteno. Tovor se je nakopičil, zastoji pa povzročajo dodatne motnje v dobavi. Velika večina prej omenjenih dobrin potuje prek ladijskega prometa (90 odstotkov), zato ima zastoj v pristaniščih ogromen negativen vpliv na gospodarstvo. Enostavno ni dovolj ladij, ki bi tovor pravočasno pripeljale do uporabnikov. Posledično so cene transporta poskočile v nebo, hkrati narašča strošek uvoza, skladiščenja ipd. Vse te dodatne stroške bomo prej ali slej nosili končni uporabniki, cene dobrin se bodo povišale, lahko pride tudi do pomanjkanja določenih surovin ali dobrin v naslednjih mesecih.

Inflacija je že sedaj najvišja v zadnjih 30 letih, in je predvsem posledica monetarne politike ključnih centralnih bank in tiskanja ogromnih količin fiat valut, ki naj bi se nadaljevalo tudi v prihodnjih letih, poročata avtorici poročila The Aden Forecast. V prihodnje lahko zato pričakujemo večanje inflacijskih pritiskov, motnje v oskrbovalnih verigah pa bodo razmere še poslabšale. Zlato je empirično dokazano zavarovanje pred inflacijo. Na inflacijo je trg zlata v zadnjem mesecu odgovoril z rastjo in za seboj potegnil trg srebra.

Današnje razmere nekoliko spominjajo na obdobje v 70 letih, ko je visoka inflacija naredila veliko škodo gospodarstvu, čeprav ni prišlo do hiperinflacije. Hiperinflacijo spodbuja fiskalno in politično globalno okolje, ki trenutno vlada v ZDA in v mnogih drugih državah. V takem okolju bi lahko pričakovali, da bodo cena zlata in morda tudi cene ostalih plemenitih kovin dosegale izjemno rast. Vendar pa so ceno zlata v zadnjih mesecih v veliki meri regulirale tržne manipulacije in kripto trg, saj se je veliko sredstev alociralo prav tja.

V času izbruha pandemije marca 2020 je trg zlata zabeležil relativno nizko korekcijo. V dobrem letu je zlato pridobilo 63 odstotkov na vrednosti (maj 2019 – avgust 2020), kar predstavlja največjo rast cene zlata v zadnjih devetih letih. Nato je sledila korekcija, ki je trajala približno sedem mesecev, šlo je za najdlje trajajočo korekcijo v zadnjih sedmih letih, cena zlata pa je v tem obdobju padla 19 odstotkov, kar je še zmeraj relativno malo v primerjavi s 63 odstotno rastjo. Dno je cena zlata dosegla marca 2021, ko je bila 1.678 dolarjev za trojsko unčo. Gre za pomembno tehnično mejo in dokler cena zlata ne pade pod ta nivo, je trg zlata še naprej v bikovskem trendu. Od marca pa do junija letos je sledila ponovno rast v višini 14 odstotkov in cena zlata je dosegla 1.909 dolarjev za trojsko unčo. Naslednje tri mesece je sledil padec cene, ki se je zaključil 29. septembra pri 1.722 dolarjih za trojsko unčo (kar je višje od dna, ki ga je zlato doseglo marca, 1.678 dolarjev za trojsko unčo). Vsa navedena nihanja cene zlata so povsem normalna in sovpadajo s preteklimi cikli na trgu zlata, pri tem pa bikovski trend ni pod vprašajem. Trg zlata je v rasti.

Trenutni bikovski trend se je začel leta 2015 in imel močno podporo pri 1.600 dolarjih za trojski unčo. Najboljši časi za trg plemenitih kovin po navedbah avtoric poročila The Aden Forecast šele prihajajo. Ne glede na korekcijo, ki traja od junija letos, se cena zlata dobro drži nad 23 mesečnim povprečjem. Cena zlata, ki je dno oblikovala marca letos, se približuje tehnični meji 1.835 dolarjev za trojsko unčo, ki bo ceni zlata dala nov zagon za rast. Trenutna korekcija se bo obrnila v rast, ko cena zlata preseže tehnično mejo oziroma se obdrži nad to mejo. Podobno velja za srebro. Cena srebra je pred kratkim presegla tehnično mejo 24 dolarjev za trojsko unčo. V kolikor se obdrži nad tem nivojem pomeni, se začenja druga faza rasti, ko lahko cena srebra doseže ali preseže 30 dolarjev za trojsko unčo, kasneje 35 dolarjev za trojsko unčo.

Kitajska je vodilna v izkopu zlata že od leta 2007 in trenutno obsega približno 15 odstotni delež v ponudbi zlata. V lanskem letu je proizvedla za 20 odstotkov več zlata kot Avstralija, ki je po količini izkopa na drugem mestu. Kitajska izvaža relativno majhne količine zlata, večino ga zadrži zase. Zanimivo, da je Kitajska hkrati največja uvoznica zlata. Dobre novice na trgu zlata pa so tudi na strani povpraševanja. Rusija plete nove vezi z Londonskim trgom z namenom povečanja in poenostavitve trgovanja v prihodnje, prav tako Shanghai. Nove strateške povezave bodo vsekakor pozitivno vplivale na povpraševanje in s tem tudi na ceno zlata.

 

Prevod: Špela Poljak