30.11.2021 14:36, Arhiv Novice

Pregled trga plemenitih kovin – november 2021

Vir: The Aden Forecast

Javni dolg Združenih držav Amerike, izražen v odstotkih bruto domačega proizvoda (BDP), se je v zadnjem letu povišal s 100 na 140 odstotkov in izredno negativno vpliva na globalno gospodarsko rast. Podobne razmere so tudi v dveh svetovno pomembnih ekonomijah, v Evropi in na Japonskem. Delež javnega dolga na Japonskem znaša 266 odstotkov BDP, kar Japonsko uvršča v sam vrh in pojasni recesijo zadnjih 12 let ter 0 odstotne obrestne mere 20 let. ZDA gredo po stopinjah Japonske, javni dolg namreč pospešeno raste in obrestne mere so blizu 0 odstotkov že 12 let. Poleg ogromnega javnega dolga gospodarstvo slabi še inflacija, ki je pred kratkim dosegla najvišjo stopnjo v zadnjih 30 letih. Predsednik ameriške centralne banke Fed, Jerome Powell, opozarja, da se bo inflacija najverjetneje nadaljevala tudi v prihodnje. Za to krivi motnje v oskrbovalnih verigah, povišanje proizvodnih cen in prekinitve dobave nekaterih dobrin. K inflaciji vsekakor prispeva ohlapna monetarna politika centralnih bank oziroma tiskanje denarja. Od marca 2020 do danes je Fed bilanco stanja podvojil oziroma povečal za kar 4 bilijone ameriških dolarjev. Ta trend se bo nadaljeval tudi v prihodnje zaradi česar naj bi obrestne mere do nadaljnjega ostale nizke, javni dolg bo medtem naraščal. Ne le v ZDA, razmere so kritične tudi drugod po svetu; v evroobmočju je inflacija najvišja v zadnjih 13 letih.

Kot najbolj učinkovito zavarovanje pred inflacijo se je mnogokrat izkazalo zlato, tudi srebro. V zadnjih 30 dneh sta tako cena zlata kot tudi srebra poskočili. Po napovedih avtoric mesečnega poročila The Aden Forecast imata obe plemniti kovini še veliko prostora za rast. Zlato bo pravi zagon za rast dobilo, ko preseže mejo 1.900 dolarjev za trojsko unčo. Rast cene zlata s seboj običajno potegne tudi ceno srebra, vendar ima srebro že samo po sebi dober potencial za rast cene v prihodnje tudi na račun povečanja povpraševanja po srebru s strani industrijskega sektorja. Poskok cene zlata in srebra je bil delno rezultat inflacijskih pritiskov, delno pa povečanega povpraševanja po varnih naložbah. Med naložbeniki obstaja določena stopnja negotovosti, da bodo centralne banke izgubile nadzor ali da bo inflacija trajala dlje kot pričakovano oziroma da bo večja od pričakovane. A ne gre le za povišanje cen energentov in hrane, ampak tudi za splošno rast cen potrošniških dobrin – življenje je postalo namreč dražje in to je globalni problem, ki je rezultat pandemije.

Metals Focus, vodilna organizacija na področju analize trga plemenitih kovin, za leto 2021 napoveduje rekordno veliko povpraševanje po srebru in 40 odstotno porast povpraševanja na trgu zlata. Indijo vsako jesen zaznamuje sezona porok, kar običajno vpliva na ceno zlata (rast), poletni meseci so za trg zlata značilno mirni. Gibanje cene zlata je zelo ciklično že od razpada zlatega standarda oziroma od leta 1971 naprej. Analiza dolgoročnega gibanja cene zlata pokaže dva izrazita bikovska trenda, ki sta trajala približno desetletje. Prvi se je pojavil v 70. letih oziroma v času inflacije, vrh je cena zlata dosegla januarja 1980, in sicer 850 dolarjev za trojsko unčo. Drugi trend se je pojavil 20 let kasneje in dosegel vrh septembra 2011 pri 1.900 dolarjih za trojsko unčo. Sledil je padec, dokler se decembra 2015 ni začel nov trend rasti, ki traja še danes. Gledano na pretekle bikovske trende in ob predpostavki, da bo tudi trenutni trend trajal približno desetletje, lahko sklepamo, da rasti s tehničnega vidika še ni konec in je pred nami še vsaj 4 ali 5 let, ko bo cena zlata rasla. Ob trenutnih razmerah, kot so pandemija, inflacija in masovni dolg, je vsekakor tak scenarij zelo verjeten. Sodeč po tehničnih analizah je cena zlata v okviru tega dolgoročnega bikovskega trenda dobila nov zagon za rast, in naj bi po napovedih The Aden Forecast dosegla izjemne donose.

Srebro je prav tako zelo obetavno, saj lahko cena srebra v obdobjih rasti doseže relativno višje donose kot cena zlata. Tehnična podpora zlatu je trenutno pri 1.835 dolarjev za trojsko unčo in srebru pri 25 dolarjih za trojsko unčo. V zadnjih dneh so cene plemenitih kovin sicer padle pod ta nivo, kar pa ne prekinja dolgoročnega bikovskega trenda. Dolgoročnejša rast cen se pojavila nekoliko z zamikom. Hkrati lahko padec predstavlja enkratno priložnost za povečanje deleža zlata in srebra v portfelju naložbenikov. S splošno rastjo cen ne samo plemenitih kovin ampak tudi surovin, sta se z novembrom začeli vzpenjati ponovno tudi platina in paladij, ki pa sta v drugi polovici meseca nekoliko padli.

Padec na trgu plemenitih kovin je spodbudil govor člana uprave Fed. V boju proti inflaciji, ki naj bi bila višja in trajala dlje kot je Fed sprva domneval, je Christopher Waller predlagal zaključek nakupovanja obveznic v začetku leta 2022, kar bi vodilo k postopnemu dvigovanju obrestnih mer nekoliko prej kot je bilo sprva predvideno. Čeprav je bil dvig obrestnih mer že tako ali tako daleč na vidiku in njegov predlog še ni sprejet kot uraden s strani ostalih članov uprave Fed, je imel njegov predlog negativen vpliv na trg plemenitih kovin. Naslednje zasedanje FOMC (Federal Open Market Committee) se bo odvilo 14. in 15. decembra, ko bodo na podlagi zadnjih podatkov o stopnji inflacije in brezposelnosti razpravljali o morebitnih spremembah monetarnih ukrepov. V primeru da se Fed odloči dvigniti obrestne mer prej kot predvideva trenutni načrt, bi taka odločitev zamaknila rast cen plemenitih kovin, kar pa je po mnenju mnogih ekonomistov malo verjetno zaradi stopnje brezposelnosti, ki je višja od 3,5 odstotka. To je ciljna stopnja brezposelnosti, ki jo želi doseči Fed in dokler je ne doseže bo najverjetneje nadaljeval z nakupi delnic po predvidenem načrtu.

 

Prevod: Špela Poljak

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

x

Na naši stran uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.