Pregled dogajanja na svetovnem trgu zlata – LBMA/LPPM v Rimu

Konferenca LBMA/LPPM je najpomembnejši mednarodni dogodek, ki se ga udeležijo vsi, ki kreirajo trg plemenitih kovin. Letos je bilo prizorišče srečanja v Rimu.

Londonska borza plemenitih kovin in LPPM (London Platinum and Palladium Market) sta v središču pozornosti mednarodne javnosti. Preko teh dveh institucij namreč trgujejo akreditirane institucije s plemenitimi kovinami v fizični obliki, medtem ko LBMA nastopa kot kontrolna institucija.

S plemenitimi kovinami se trguje tudi preko CME (Chicago Mercantile Exchange), ki je lastnica ameriške borze COMEX. Tu poteka trgovanje izključno s tako imenovanim papirnatim zlatom, ki večinoma nima pokritja v fizičnem zlatu. Na borzi delujejo različne institucije, JP Morgan, Goldman Sachs, tako imenovane Bullion banke in podobni. Le-te zaradi likvidnosti lahko zastopajo interese ameriške vlade, oziroma centralne banke FED. To pomeni, da borzno posredniške hiše s špekulativnimi nakupi in prodajami vrednostnih papirjev, vezanih na zlato (opcije, terminske pogodbe) lahko dosežejo želeno ceno zlata. S temi potezami na trgu zlata povzročajo negotovost naložbenikov.

Pravzaprav moj zapis naj ne bo namenjen samo temam, ki so bile izpostavljene na konferenci. Predvsem je odgovornost, da se pridobi čim več pomembnih informacij za naložbenike, tudi neuradnih, pa vendar velja razmisliti o njih.

MEDNARODNI POLITIČNI INTERESI PRI OBLIKOVANJU CENE ZLATA

Na londonski borzi zasledimo povečane nakupe plemenitih kovin v fizični obliki po aprilu 2013, medtem ko smo bili na COMEX-u priča špekulativnim nakupom in prodajam, ki so pripeljali do nižje cene zlata. Sklepamo lahko, da obstaja politični interes največje velesile na svetu, ZDA, da nadzoruje ceno zlata. Zato ni naključje, da je cena zlatu padla, v petek popoldne (12. aprila), ko so bili evropski trgi zaprti.

Kje je pravzaprav razlog za nadzor nad ceno zlata? Države Bližnjega vzhoda pri prodaji nafte vse večkrat zahtevajo plačilo v zlatu, saj se izogibajo ameriškemu dolarju, kar ZDA ni po godu. Kot drugo, naložbeniki v krizi ne smejo imeti alternativne v visoko likvidni naložbi. Višja cena bi namreč povzročila izjemno veliko povpraševanje po fizičnem zlatu, s tem pa bi povečala že tako veliko povpraševanje in probleme pri fizični dobavi.

Izvajalci političnih interesov so izredno nadarjeni mladi računalničarji (Scott Kerson iz Man Group, AHL/Man Systematic Strategies), ki skrbno uporabljajo besede. Predstavili so nam veličino algoritmov, ki so v službi kreacije cene zlata, vendar zanimivo, da se mnogi ne zavedajo pomembnosti prisvajanja te metode pri zadovoljevanju ciljev na borzi. Pomembno je, da so si večje borzno posredniške hiše, ki so prisotne na pomembnejših borzah v svetu, prisvojile uporabo algoritmov in s tem zmanjšale vlogo manjših borz, oziroma se jih bo vse več zaradi tega zaprlo. Patrick Green iz Barclays Bank je namignil, da je pri trgovanju na ameriškem COMEX-u znano, katera institucija trguje z opcijami zlata in zakaj.

Tu je tudi glavni razlog, zakaj je bil moj sogovornik, starosta JP Morgana, nedorečen glede razvoja cene zlata. Kriza v Siriji in nepotrjen proračun v ZDA bi praviloma ceno zlata pognala v nebo, ravno tako izjemno veliko povpraševanje po fizičnem zlatu s strani Kitajske in Indije, vendar temu danes ni tako. Zlato je skozi algoritme izgubilo osnovo za napoved gibanja cene, tako sogovornik. Vsekakor je po njegovih besedah fizično zlato strateška kovina držav, nekaterih institucij in tudi posameznikov. Trg derivatov je prevelik.

Posledično je trg zlata zaradi opisanega načina trgovanja izredno spremenljiv in pri investitorjih povzroča visoka tveganja. Shekhar Bhandari iz Kotak Mahindra Bank, četrte največje banke v Indiji z največjim ustvarjenim dobičkom, pravi, da cena pri vlagateljih sploh ni pomembna, saj Indijci izhajajo iz tradicije, ki jih zavezuje, da ima posameznik določeno količino zlata za dolgoročno naložbo. Indijci imajo povsem drugačen pristop k tej naložbi kot naložbeniki v EU, ki so vznemirjeni ob vsakem padcu cene zlata na borzi.

 Trgovanje preko LBMA v tonah leta 2013

CENTRALNE BANKE

Glavne predstavitve na konferenci so imeli predstavniki nemške Bundesbank (Nemčija ima po podatkih WGC 3390,6 ton zlata), italijanske Banca d’Italia (Italija 2451,8 ton), francoske Banque de France(Francija 2435,4 tone) in Bank of England (Anglija 310,3 tone).

Salvatore Rossi, guverner italijanske centralne banke, je v razpravi o funkcijah evropskih centralnih bank večkrat poudaril, da banke posameznih evropskih držav potrebujejo in želijo več samostojnosti. To je pogoj, da države lahko delno vplivajo na pozitivni razvoj krize. Za Francosko centralno banko je posedovanje zlata strateška odločitev generacij, njim je pomembno, da ga hranijo v državi. Medtem ko ima Bundesbank, skupaj  3.391 ton zlata, in sicer v Frankfurtu 1.036 ton (31 odstotkov), v Federal Reserve Bank v New Yorku 1.536 ton (45 odstotkov), v Bank of England v Londonu 445 ton (13 odstotkov), v Banque de France v Parizu 374 ton (11 odstotkov). Do leta 2020 želijo imeti 50 odstotkov zlata v Frankfurtu.

Nemška Bundesbanka ni poslala na konferenco adekvatnega sogovornika, ki bi odgovoril na vprašanje, ali bo Nemčija na svojo zahtevo dobila vrnjeno monetarno zlato iz ZDA. Odločitev banke je, da zlata ne prodaja. V svetu je trend, da centralne banke zlato kupujejo, saj jim služi za zavarovanje določenih poslov. To sta potrdila tudi predstavnika francoske in argentinske centralne banke.

Bank of England poseduje 400.000 zlatih monetarnih palic na 3000 m2 (palica tehta 12,4 kg). Mathew Hunt, predstavnik Bank of England, pravi, da vse palice niso certificirane po standardu Good Delivery. Vse pa so oštevilčene, tako da morajo ob zahtevi za izročitev zlata posamezni državi te palice tudi dejansko najti v sefu. Poudaril je še, da je zlato pomemben element globalnih monetarnih rezerv. Zlato v rezervah centralnih bank ima štiri osnovne funkcije: zagotavlja univerzalno konvertibilnost, razpršenost portfelja, stabilnost v primeru naravnih, ekonomskih in političnih šokov ter zaupanje v stabilnost valute.

RUDNIKI ZLATA

Charles Carter iz Anglogold Ashanti in Andrew Hinkly iz Anglo American Platinum sta bila predstavnika rudnikov. Potrdila sta, da je vse rudnike je izredno prizadelo nenadno znižanje cene zlata na svetovni borzi, saj je končna cena za izkopano in rafinirano trojsko unčo zlata, čistine 999,9, ki gre na trg, 1.250 ameriških dolarjev, oziroma 921,91 evrov ali 29,64 evrov za gram. Direktorji rudnikov so enotni pri tezi, da bo v prvi fazi potrebno racionalizirati proizvodnjo in zmanjšati stroške pridobivanja, oziroma zapreti nerentabilne kope. Kot drugo, vse več rudnikov se sooča z vse slabšo vsebnostjo zlata v rudi. Svetovno povprečje je 1,2 g zlata na tono rude, tako Charles Carter, podpredsednik korporacije Anglogold. Cena zlata je najbolj prizadela rudnike v Južnoafriški republiki, saj se pri dnevnem delu soočajo še z drugimi problemi (varnost rudarjev in podobno).

KOVNICE – VIRI ZLATA – REGULATIVA DODD FRANK

Kovnice ekstremno iščejo vire zlata, predvsem v neuporabnem nakitu, ki je najcenejši vir. Vedno znova je naša družba vabljena k podpisu pogodbe za dobavo tega zlata, in to s strani najbolj priznanih kovnic Turčije, Italije, Švice. Naša poslovna odločitev pred leti je bila, da zaradi nejasno definiranega porekla ponudnikov tovrsten nakup kljub dobrim zaslužkom izključimo. Nedvomno je na tem področju pomanjkljiva kontrola s strani državnih inštitucij. To je bilo potrjeno tudi na vzporedni seji konference z naslovom Responsible Jewellery Council, ki smo se je na povabilo udeležili, saj Slovenija še vedno nima certificiranega člana v tej instituciji, to je izdelovalca nakita in palic. Vsekakor bo morala prej ali slej za članstvo zaprositi naša največja zlatarna, ki poleg palic izdeluje tudi nakit. Namreč, Responsible Jewellery Council z nadzorom vse bolj kontrolira pretoke zlate rude. Argor Heraeus, švicarska kovnica, ki jo družba Moro zastopa v Sloveniji, je certifikat institucije pridobila že leta 2005. S tem tudi naložbeniki pridobijo zagotovilo o izvoru zlata.

Regulativo za minerale (rudnine), ki prihajajo iz konfliktnih območij (Conflict Mineral Regulation) je pojasnjevala direktorica direktorata za trgovino evropske komisije, Signe Ratso, in izpostavila nujnost izvajanja tovrstne kontrole. Nedeklarirana zlata ruda – predvsem iz afriških držav – išče različne načine legaliziranja v EU, tudi v Turčiji. Pot, po kateri potuje v EU, je tudi več ali manj znana. Philip Olden iz Signet, izreden strokovnjak za raziskovanje tovrstnega področja, vedno znova svari Kitajsko, da pri uvozu nakita v ZDA pojasni izvor zlata. ZDA imajo tovrstno regulativo urejeno z aktom imenovanim Dodd Frank.

SREBRO, PLATINA, PALADIJ

Cena srebra se bo po besedah Philipa Newmana, direktorja londonskega Metals Focus (neodvisne institucije), v četrtem kvartalu letos povzpela in nadaljevala rast v prvem kvartalu naslednjega leta. Po vsej verjetnosti lahko sledi ceni zlata, tako Newman.

Platina, paladij sta vsekakor kovini, ki imata dobro osnovo za rast. Imaginarni trg vrednostnih papirjev je relativno majhen, špekulacij pri trgovanju praktično ni. Stabilen trg, realna ponudba in povpraševanje po fizični kovini pa so dobra osnova za napoved cene, ki je lažja kot pri zlatu. Pomanjkanje kovin v industriji je konstantno prisotno, zato padcev cene ni pričakovati.

ZAKLJUČEK

Zlato v obliki palic Good Delivery se seli na Daljni vzhod, od koder se verjetno ne bo nikoli več vrnilo. LBMA po podatkih do konca meseca avgusta poroča o trgovanju s 6.799,89 tonami fizičnega zlata, kar je skoraj tri-letna svetovna proizvodnja. Na drugi strani želijo centralne banke pri nakupih preko terminskih pogodb še znižati ceno zlatu s kratkoročnimi špekulativnimi pogodbami. Gibanje cene zlata ne sme biti edini razlog pri odločitvi za tovrstno naložbo. V okviru EU je v Nemčiji, gospodarsko najuspešnejši državi v EU, po osebi še vedno največ povpraševanja po zlatu. Nemci se dobro zavedajo, da so v zadnjih stotih letih kar trikrat izgubili premoženje skozi hiperinflacijo. Anglija ravno tako uživa privilegij varne države, zato se tja seli vse več bogatašev, ki jim je posest zlata kulturno pogojena in si za mesto hrambe izberejo London, pravi Norman Ross iz Sharps & Pixley. Evropski gospodarski sistem slabi stalno tiskanje denarja, prihaja do konsolidacij bank, dogajajo se velike spremembe na nepremičninskem trgu.  IMF, Banka za mednarodne poravnave v Baslu, ameriški Tressury Borrowing Adwisory Comitte, opozarjajo na manko visoko likvidnih zavarovanj za kredite na trgu, kar predstavlja veliko tveganje za finančno stabilnost držav!

Vprašanje, ki se zastavlja je, ali bo dobava fizičnega zlata možna glede na nadaljnje špekulacijske nakupe na Comexu in to v primeru, da ceno uspejo umetno znižati.  Kje in kdaj se bo postavila cenovna razmejitev za fizično zlato in vrednostne papirje (opcije, terminske pogodbe)? Bližnji in Daljni vzhod se odločata za fizično zlato, zahod večinoma za zlato v vrednostnih papirjih.

Na konferenci LBMA so napovedali rast cene zlata, to naložbeniki vedno želimo slišati. Dolgoletni samostojni analitiki, prisotni na mednarodnih trgih, kot so Marc Faber, Andy Smith, David Jollie, analitik Mitsui & Co iz Japonske, Aden Sisters iz Kostarike, priporočajo nakup zlata in napovedujejo rast cene. Tudi likvidna denarna sredstva ne bodo odveč.

Irena Moro, direktorica