10.12.2012 18:39, Arhiv Novice

Zlato kupujemo posamezniki in centralne banke; Irena Moro

Kapital se v svetu nalaga zgolj z namenom pričakovanega pozitivnega donosa. Od leta 2005 do konca meseca novembra 2012 je bila rast cene zlata na svetovnih borzah (izraženo v evrih) vedno pozitivna. Borzna cena zlata za kilogram, čistine 999,9/1000 je bila 4. januarja 2005 10.292,00 evrov, medtem ko je danes, 7. decembra 2012 42.390 evrov. Rast pri kilogramu je 32.098,00 evrov oziroma 411,87 odstotkov.

Že nekaj zadnjih let, predvsem pa v zadnjem času v nekaterih strokovnih medijih opažamo objavo netočnih podatkov s strani finančnih svetovalcev in tudi nekaterih bank. Uradni viri podatkov o analizah, vrednostih zlata in drugih plemenitih kovin so: LBMA, World Gold Council in Thomson Reuters GFMS.

Na spletni strani družbe Moro lahko že nekaj let spremljate borzne vrednosti za gram čistega zlata.

Za januar in december objavljamo povprečno mesečno borzno vrednost 1000 g zlata in letne rasti cene glede na povprečne mesečne vrednosti:

leto       januar             december                 rast cene v €          rast cene v %

2005    10.400,00      13.827,00                       +3.427,00                   32,95

2006    14.582,00      15.320,00                       + 738,00                      5,06

2007    15.623,00      17.721,00                        +2.098,00                   13,43

2008    19.423,00      19.534,00                       + 111,00                        0,57

2009   20.849,00       24.938,00                     +4.089,00                     19,61

2010   25.186,00       33.794,00                       +8.608,00                     34,18

2011   32.633,00       40.241,00                       +7.608,00                      23,31

2012   41.296,00      43.122,00 (november)  +1.826,00                       4,42

*cene – popoldanski (PM) londonski fiksing

Nesporno je dejstvo, da je letos, predvsem v mesecu novembru, zelo veliko naložbenikov v Evropi in ZDA zapustilo delniške trge. Zmanjšujejo  se naložbe v obveznice in utapljamo se v vse večji dolžniški krizi. Posledično lahko v letu 2013 pričakujemo povečano inflacijo. Kapital se bo tudi iz obveznic selil v zlato, nepremičnine in nedvomno v kvalitetne gospodarske družbe.

Večina ljudi v Evropi se praktično ne ukvarja z naložbami, pač pa se v gospodarstvu in zasebno soočamo z zagotavljanjem vse večje likvidnosti. To pomeni, da moramo povečevati denarna sredstva. Po poročanju nemškega Handelsblatta, 29. 11. 2012 so Nemci povišali nevezana denarna sredstva na bankah iz lanskih 923,6 milijard evrov na letošnjih 992,7 milijard evrov.

Če se ozremo samo k zlatu, naj nam ta naložba še naprej služi kot varna rezerva, kljub donosom v prejšnjih letih. V kolikor imamo v portfelju do 10 odstotkov premoženja v zlatu, nas borzna cena nebi smela pretirano zanimati. Zanima pa nas takrat, ko moramo to naložbo na hitro prodati. Povedano drugače, zlata naj bo v portfelju ravno toliko, da na njega lahko »pozabimo«.

Glede na recesijo v EU in ZDA smo bili v letu 2012 do decembra priča dokaj visoki,  6,51 odstotni, rasti cene – popoldanski (PM) londonski fiksing – zlata v evrih.

V letu 2012 je bilo v primerjavi z letom 2011 tudi v Sloveniji manj naložb v fizično zlato. Enak trend je bil po neuradnih podatkih tudi v drugih državah EU. WGC poroča o manjšem povpraševanju po zlatu v svetovnem merilu – glede na leto 2011, ki je bilo vsekakor izjemno za naložbe. Povpraševanje je namreč še vedno nad povprečjem oziroma 1.084,6 ton do septembra leta 2012 (petletno povprečje je 984,7 ton). Možno je, da se bodo naložbe v zlato z nadaljevanjem recesije v EU in ZDA zmanjševale, medtem ko Azija, s tem ko postaja svetovna gospodarska in politična velesila, kopiči monetarne zaloge zlata. Kopičijo ga tudi posamezniki, kar smo se lahko prepričali tudi ob nekajkratnih obiskih Kitajske. Likvidna oblika varčevanja na Kitajskem je nakup 24 karatnega zlatega nakit in naložbenih zlatih palic njihovih ali tujih kovnic (predvsem nemške Heraeus). Izredno je povečan tudi nakup platinastega nakita, predvsem med mladimi. Indija je trenutno najmočnejša na svetovnem trgu zlata. Letno povečuje nakupe zlata na svetovnem trgu od 7 do 12 odstotkov (po podatkih WGC).

Kitajsko gospodarstvo raste predvsem na račun lastnega trga. Evropski trgi postajajo premajhni za azijske vlagatelje, vse bolj pa jim je zanimiva Rusija.

V letu 2012 so centralne banke razvitih držav povišale zaloge zlata. Podatek je točen, vendar neuraden, namreč, da Kitajska in Rusija nimata uradno prikazanih vseh državnih rezerv zlata. Posamezne države so zaradi gospodarskega razvoja in vzdrževanja politične moči v nasprotju z državami v recesiji pričele skrivati državne rezerve. Sicer pa smo bili v zgodovini temu že priča v ZDA.  V zadnjih dvajsetih letih so postale centralne banke ene od največjih kupcev zlata. V Sloveniji predstavljajo monetarne rezerve zlata 18,5 odstotkov vseh mednarodnih rezerv. WGC priporoča med 4,7 in 7 odstotki vseh državnih rezerv. Zakaj torej centralne banke povečujejo zaloge zlata? Zlato korelira negativno v primerjavi z ameriškim dolarjem že od leta 2000, kar pomeni, da zlato služi kot zavarovanje vrednosti premoženja, ki so izražene v dolarjih.

Kakšna bo cena zlata v letu 2013?

S tem vprašanjem in napovedjo se ukvarjamo vsi – rudniki zlata, banke, borzni posredniki, trgovci, predvsem pa naložbeniki. V letu 2012 smo bili, kot napovedano, priča volatilni ceni zlata. Recesija v EU in ZDA ter posledično manjši nakupi bi lahko bili razlog za znižanje cene, vendar so po drugi strani povečani nakupi s strani naložbenikov in centralnih bank v Aziji.

Graf prikazuje nakupe zlata hitro rastočih držav; Vir: Marc Faber

Zlato bo po poročilu GFMS in WGC, s katerimi se strinjamo tudi mi, odlična zaščita proti skritim inflacijskim vplivom, katerim bomo po vsej verjetnosti priča v letu 2013. Thomson Reuters GFMS sicer napoveduje za leto 2013 višjo ceno zlata od današnje, vendar moramo kot vedno do sedaj spremljati gospodarske in politične razmere v svetu.

Pomembno je, da si izračunate realne donose na depozite. Na primer, ob 2 odstotnih obrestih na depozite in 2,3 odstotni letni inflaciji je realna obrestna mera negativna. V tem primeru boste ob prekinitvi vezave realno imeli vse manjšo vrednost. To pomeni, da se vrednost premoženja zmanjšuje. Po negativnih obrestnih merah se zadolžujejo nekatere evropske države z dobro boniteto in pa seveda ZDA, kar pomeni, da se s tem rešujejo dolžniškega bremena in na ta način vračajo dolg.

V zadnjih nekaj mesecih smo s skupino strokovnjakov intenzivno analizirali gibanja cene zlata v zadnjih letih. Povsem nemogoče je najti model tehnične analize, na osnovi katere lahko svetujemo o nakupih. Vsekakor bomo sproti, s svetovalci Thomson Reuters GFMS in World Gold Council spremljali gibanja mednarodnih razmer in vas kar se da objektivno tudi obveščali. Za fizično zlato velja, da ga ne kupujte za polletna, letna ali dvoletna obdobja, enostavno je to naložba življenja!

Irena Moro 

 

 

 

 

x

Na naši stran uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.