11.11.2011 13:05, Arhiv Novice

ZLATO JE MEDNARODNA VALUTA; Irena Moro

Relativno zahtevne gospodarske razmere na trgu prinašajo dokaj visoko spremenljivost cen plemenitih kovin.

Gospodarska rast v Evropi se zmanjšuje, ravno tako zaposlenost. Evropa nima dosti izbire. Dodatno tiskanje denarja je v tem trenutku edina pot za dokapitalizacijo posameznih evropskih bank, pravijo vodilne politične osebnosti. Denar je v osnovi ne samo sredstvo menjave, ampak tudi hranilec vrednosti. Funkciji denarja torej z razvrednotenjem jemljemo pomen hranilca vrednosti. Prednost ‘zdravega’ denarja na trgu je, da kupna moč prihrankom narašča.

Danes so razmere drugačne. Z umetno nizkimi obrestnimi merami se dražijo življenjski stroški kot so hrana, energija, obleka (poročilo UMARJA) in denar vse bolj izgublja kupno moč. Novinar David Cottle se v današnjem članku z naslovom As Correlations Rise, There’s Nowhere to Hide, objavljen v The Wall Street Journal sprašuje, kaj nam je po vseh finančnih inovacijah še ostalo kot varna naložba – dolar ali zlato?

Mario Draghi, nov predsednik evropske centralne banke, prihaja iz italijanske centralne banke, ki je po količini zlatih rezerv z 2.451,8 tonami na četrtem mestu svetovne lestvice. Italijani so tradicionalno dobri bančniki in naklonjeni zlatu, kot sem se lahko tudi osebno prepričala na eni od zadnjih konferenc LBMA. Po zadnjem obisku v Londonu lahko naložbenikom predam novo, pomembno informacijo. LBMA in World Gold Council vlagata vse napore v razgovore z odborom za bančni nadzor v Baslu in odborom v evropskem parlamentu. Želita namreč doseči, da bo zlato uzakonjeno kot likvidna valuta v okviru mednarodnega trgovanja. To pomeni, da bodo centralne banke, poslovne banke in navsezadnje posamezni vlagatelji zlato lahko uporabili kot jamstvo v še širšem obsegu. Mogoče jim bo s sedanjim predsednikom, ki je s prvim ukrepom v ECB znižal obrestne mere, to uspelo. Nizke obrestne mere pa pomenijo še več varčevanja v zlatu.


Eden najboljših pokazateljev zapisanega je rast cene zlata v zadnjih treh letih. Navajamo prodajno ceno zlatnika Dunajski filharmoniki, mase 31,1035 g (trojska unča):

Iz grafa je razvidno, da je zlato dejansko hranilec vrednosti! Kljub temu nepoučeni že leta trdijo, da temu ni tako. Pri nakupu zlatega kovanca je neobdavčen dveletni zaslužek 72,82 odstoten.

Za vse tiste, ki se do sedaj še niste odločili za zlato –  menim, da trg redkokdaj ponudi drugo priložnost –  imate novo priložnost. V prihodnjih mesecih lahko na osnovi večjega povpraševanja po zlatu pričakujemo večjo dinamiko trgovanja in s tem krepitev cene zlata na borzi. Naložbenikom priporočam postopne nakupe, spremljanje cene, predvsem pa nakupe mednarodno likvidnih zlatih palic in kovancev.

Popolnoma jasno je, da je v večini borzno-posredniških hiš pogled na naložbe v zlato še vedno negativen. To do neke mere razumem, ne odobravam pa negativnega pogleda, ki je povezan z nepoučenostjo nekaterih borznih posrednikov na tem področju.

Cene vsem izdelkom iz plemenitih kovin se v času trgovanja spreminjajo glede na trenutno borzno ceno borze, ki je v času trgovanja odprta. Cenik družbe Moro je v vsakem trenutku dostopen vsakemu obiskovalcu spletne strani. Prehitro sklepanje nekaterih, da cene trgovci prilagajajo z nekajdnevnim zamikom ne drži, vsaj ne za družbo Moro, ki je pri nas edina s strani WGC mednarodno priznana kot kredibilen trgovec in vezana na svetovne kovnice s certifikatom LBMA. Kovnice na osnovi odkupnega tečaja, ki nam ga dnevno posredujejo, odkupujejo plemenite kovine različnih oblik.

Slovenija je po podatkih (oktober 2011) družbe World Gold Council s 3,2 tonami državnih rezerv v zlatu na 79 mestu v svetovnem merilu. Vse večjo dinamiko kupovanja zlata ima Mehika, ki je do avgusta letos k monetarnim rezervam dodala 98,3 tone zlata, Rusija 56 ton, Tajska 37,3 tone, celo Srbija 0,5 tone (predvideno iz rudnika Bor).

Po podatkih statističnega urada RS smo v Slovenijo trgovci in banke od leta 2005 do avgusta 2011 uvozili 6,064 ton zlata, kar znaša na vsakega državljana 3,032 grama.


Irena MORO

x

Na naši stran uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.