05.10.2010 15:42, Arhiv Novice

LBMA POROČILO IZ BERLINA; Irena Moro

V zadnjem mesecu smo imeli v Sloveniji, dva izjemna foruma, pomembna za razumevanje globalnega političnega in gospodarskega okolja, v katerega smo dnevno vključeni. Strateški forum Bled je potekal v organizaciji Ministrstva za zunanje zadeve in Centra za evropsko prihodnost ter ob uvodnem nagovoru ministra Samuela Žbogarja, ter forum z naslovom Gospodarska prihodnost in voditeljski izzivi, v organizaciji dr. Danice Purg.

V Berlinu pa je potekala letna svetovna konferenca, najpomembnejša na področju plemenitih kovin, v organizaciji London Bullion Market Association (LMBA). Tu se zberemo vsi, ki trgujemo s plemenitimi kovinami na osnovi standarda »Good Delivery«.

Zavedati se moramo, da je zlato kovina, ki je predmet mednarodnih manipulacij pomembnih finančnih ustanov. Nihče od govornikov na vodilnih mestih v raziskovalnih inštitutih, centralnih bankah, OECD, ne navaja dejstev, kar se tiče bistvenih zalog fizičnega zlata, prodaje monetarnega zlata na osnovi Washingtonskega sporazuma na prostem trgu, da ne govorimo o razvoju cene zlata na globalnih trgih.

Članice držav G-20  pri reševanju globalne gospodarske krize uporabljajo vsaka svoj analitični model, je na zadnji konferenci LBMA v Berlinu izjavil gospod William White, OECD. Razlog so različne trenutne gospodarske okoliščine, upoštevati pa je potrebno tudi zgodovinska dejstva, na osnovi katerih se pripravljajo modeli političnega in gospodarskega delovanja (od Keynesa do Hayeka). Vsekakor je po njegovem izrednega pomena, kje vidijo politiki svoje države v prihodnosti.

William White, v uvodnem govoru konference v Berlinu,  kot tudi dr. Mitja Gaspari, Minister za razvoj in evropske zadeve, v uvodnem govoru foruma na Bledu, povesta, da smo v fazi dvojnega W imenovanega »double dip«, s tem da v drugega še nismo prispeli, kar je zaskrbljujoče. Gaspari vidi pot obnove finančnega sistema EU v naslednjih desetih letih. Tu se nam zastavlja odgovor na vprašanje, kaj bo s ceno zlata. V kolikor po njihovih besedah še nismo dosegli dna krize, bo cena zlatu v vseh svetovnih valutah se naraščala. Vedno govorimo o tem, da je zlato hranilec vrednosti v času kriz in edino varno zatočišče, »safe haven«. V teh dneh smo priča najvišji zgodovinski ceni zlata izraženi v ameriških dolarjih (London Fix p.m. 1316,25, 1.10.2010), kar še zdaleč ni tako v evrih.

Začetek rasti zlata sega v september 1999, ko je bil sklenjen tako imenovani Washingtonski sporazum. Gordon Brown je prodal 415 ton zlata Združenega kraljestva Velike Britanije. Dr. Graham Birch, tudi govornik na konferenci LBMA, to odločitev šteje kot izredno napačno. V desetih letih je uradni sektor na osnovi izračunov GFMS, po besedah direktorja Philipa Klapwyka, prodal skupaj 8.000 ton monetarnih rezerv. V letu 2011 se pričakuje, da bodo prodaje zlata zamenjali nakupi monetarnega zlata. Uradni sektor oziroma centralne banke, ki veljajo kot regulator  trga, zato z nakupi ali prodajami vedno lahko posežejo v oblikovanje cene.

Vsako leto se v svetu pridobi +/- 2.550 ton zlata, poroča Paul Burton, predsedujoči organizaciji GFMS – World Gold. Uradni podatki za leto 2009 o izkopih zlata: Kitajska 324 ton, Avstralija 223 ton, Južna Afrika 220 ton, ZDA 215, Rusija 205 ton. Glavne svetovne družbe, ki pridobivajo zlato: največja, Barrick Gold, je v lanskem letu pridobila 231 ton, sledijo Newmont 162, AngloGold 143, Gold Fields 106 in Freeport z 75 tonami. Hvala Paulu Burtonu www.gfmsworldgold.com, ki nam vedno postreže s podatki, ki jih potrebujemo!

Zanimiva je razporeditev že nakopanega zlata, ki jo je na konferenci predstavil Albert Cheng, World Gold Council (WGC); 83.700 ton zlata je v nakitu. Iz tega podatka lahko sklepamo, da bomo v prihodnjih letih zlato za naložbe pridobili tudi iz zlata, ki bo šel ponovno v proizvodnjo, to je iz tako imenovanega sekundarnega vira. Po podatkih WGC je 29.600 ton zlata v zasebnih naložbah, 29.300 ton v monetarnih rezervah (uradni sektor) in 19.800 ton v drugih izdelkih (industrija, medalje, kipi …). WGC poroča, da je v nahajališčih še okoli 26.000 ton zlata.

Glede na trenutno nezaupanje v bančni sistem, je povpraševanje po zlatu kot naložbi še vedno v stalnem porastu
, tako globalno na Kitajskem in v Indiji kot tudi v Evropi. Ta podatek je pridobljen na osnovi prodaje zlata s strani pomembnih kovnic (Heraeus, Argor Heraeus, Valcambi). Omembe vreden je tudi podatek, v kolikor bi naložbe v zlato globalno predstavljale pet odstotkov vseh naložb, bi to predstavljalo 130.000 ton zlata. V razmerju z 2.500 tonami letne proizvodnje bi to pomenilo dramatično rast cene.

Priporočamo, da naložbeniki zavarujejo svoje premoženje z likvidnim, mednarodno priznanim zlatom v obliki kovancev in palic.

Zlato je vedno za bogate ljudi, ki želijo ostati bogati in ne za revne, ki želijo postati bogati, je na mednarodni konferenci LBMA v Berlinu izjavil dr. Graham Birch. Pomeni, da zlato kupujemo za zavarovanje premoženja in ne za bogatenje.

Irena MORO

x

Na naši stran uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.