04.06.2012 10:51, Arhiv Novice

Začetek junija in hiter skok cene zlata

Konec tedna so se v ameriškem mestu Chantilly na izredno pomembnem tridnevnem srečanju v najožjem krogu zbrale osebnosti iz sveta gospodarstva, politike, bančništva in medijev. Namen vsakoletnega srečanja je diskusija in sprejetje pomembnih odločitev, ki vplivajo na razvoj svetovne politike in gospodarstva. Prvi odgovor na njihovo srečanje je bil viden že naslednji dan, v petek, 1. junija, ko je cena zlata na newyorški borzi v nekaj minutah poskočila iz 40,56 evra za gram na 41,86 evra za gram čiste kovine. To bi lahko pomenilo tudi konec gibanja cene zlata med 1.804 in 1.524 ameriškimi dolarji za trojsko unčo, ki je bila prisotna od druge polovice septembra lanskega leta.

Gibanje borzne cene zlata v petek, 1. junija

Države želijo ohraniti ceno zlata na nizki ravni, ZDA pa vsekakor pod kontrolo, saj je glavna borza trgovanja ravno v New Yorku (Comex). Regulacija cene je v domeni večjih borzno posredniških hiš (J. P. Morgan). Uspeva jim s špekulativnim trgovanjem preko finančnih instrumentov vezanih na ceno zlata.  Svetovna borzna cena zlata je odraz gospodarstva in fiskalne politike, predvsem pa se meri uspeh vlad pri reševanju finančne krize.

V prihodnje lahko pričakujemo, da bodo monetarno zlato »morale« prodajati samo države z večjimi gospodarskimi problemi. Banke posojilodajalke (IMF, EB) bodo namreč zahtevale, da države dolžnice (kot so Grčija, Španija, Portugalska, za Slovenijo lahko ugibamo) prodajo državno premoženje, kar zajema tudi monetarne rezerve. Kar nekaj je držav, kjer zlato predstavlja pomemben del monetarnih rezerv in hkrati povečevanje stabilnosti valute. Geografsko nam je najbližja Turčija z letno gospodarsko rastjo BDP 4,6 odstotkov v letu 2011 in kontinuiranim povečevanjem zlatih monetarnih zalog. Turčija je tudi država, ki ima neverjeten interes pridobiti večje količine zlata v regiji iz sekundarnih izvorov, tudi iz Slovenije. Moro, kot vodilna družba na področju trgovanja z zlatom, si v Sloveniji prizadeva, da tudi zlato iz sekundarnega izvora (to je zlato, ki zakonsko ni opredeljeno kot naložbeno), ostane v državi. Odkupljeno zlato od posameznikov ali gospodarskih družb, ki nimajo statusa naložbenega zlata. Le-tega z dodelavo v evropskih kovnicah predelajo v zlate palice s statusom Good Delivery in nato jih vrnemo v Slovenijo. V prvih nekaj mesecih letošnjega leta je trend naložb v zlato v EU v upadanju, vendar kot pravi Marc Faber, svetovni finančni guru, se v današnjem času počuti veliko bolj udobno z zlatom v svojem portfelju na dolgi rok, kot s katerokoli drugo naložbo.

Irena Moro

Vir:

www.bilderbergmeetings.org

www.mises.org

www.guildinvestment.com

x

Na naši stran uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.