Levo – akcijska ponudba
Zlatnik Čar zlata – Mezopotamija
Zibelka civilizacije na 15,78 g kovancu. Lepo darilo ali del zbirke.
Zlatnik Čar zlata – Mezopotamija
Zibelka civilizacije na 15,78 g kovancu. Lepo darilo ali del zbirke.
Trg plemenitih kovin ostaja v središču pozornosti vlagateljev po vsem svetu, saj trg zlata in srebra nadaljujeta z izjemnim vzponom. Rast je opaziti tudi na trgu platine in paladija. Dolarska cena zlata je v letošnjem letu zrasla za skoraj 30 odstotkov. Finančno poročilo The Aden Forecast izpostavlja, da se nahajamo v eni izmed najmočnejših faz bikovskega trenda v tem desetletju. V ospredju je vloga zlata kot varnega zatočišča, srebro pa medtem kaže še večji potencial za rast. Azijski kupci (zlasti premožni vlagatelji iz Hongkonga) so v zadnjem letu skoraj potrojili svoje zlate rezerve. Vztrajno narašča tudi število ameriških zveznih držav, ki ukinjajo davke na nakup plemenitih kovin, kar daje dodatno podporo povpraševanju in nadaljnji rasti cene zlata.
Zlato je v poletnih mesecih pokazalo izjemno stabilnost in moč. Cena zlata konsolidira, odkar je aprila dosegla rekordno vrednost. Junija je cena zlata ponovno poskušala preseči ta rekord pri približno 3.450 dolarjih za trojsko unčo, enako tudi julija. V zadnjih tednih se je cena zlata brez težav obdržala nad spodnjo tehnično mejo, kjer ima podporo (15-tedensko drseče povprečje). Če še naprej ostane nad nivojem 3.330 dolarjev za trojsko unčo, bo to potrdilo nadaljevanje močne rasti. Še pomembnejša, dolgoročna tehnična meja oziroma podpora pa ostaja 23-mesečno povprečje pri 2.850 dolarjev za trojsko unčo, ta namreč definira dolgoročni bikovski trend.
Ključen dejavnik, ki žene ceno zlata k rasti, je rastoče povpraševanje s strani centralnih bank. Njihovi nakupi, ki so se začeli po izbruhu finančne krize leta 2008, so v letih 2022 in 2023 dosegli rekordne ravni, večje kot v kateremkoli letu po letu 1950. Povečani nakupi s strani centralnih bank se nadaljujejo tudi letos. Predvsem države kot so Kitajska, Rusija, Indija in Turčija nadaljujejo z diverzifikacijo svojih deviznih rezerv. Odmikajo se od ameriškega dolarja s poudarkom na zlatu kot varnem hranilcu vrednosti. Ta trend je sicer zaskrbljujoč za status ameriškega dolarja v globalnem monetarnem sistemu, hkrati pa potrjuje vlogo zlata kot osrednjega zavarovanja v času geopolitične in gospodarske nestabilnosti. Izguba zaupanja v finančno stabilnost ZDA se kaže v vse večjih prodajah dolarjev in ameriških obveznic s strani centralnih bank po vsem svetu. Centralne banke so se namreč odločile dodatno zavarovati, ne z delnicami ali čim drugim, temveč s plemenitimi kovinami, kar dodatno krepi zaupanje v trg zlata.
Trenutno makroekonomsko okolje je idealno za zlato. Inflacija ostaja visoka, pritiski na obrestne mere pa ustvarjajo okolje, v katerem je naložba v zlato primerna tako v okolju nizkih kot visokih obrestnih mer. Zgodovina kaže, da je zlato izjemno uspešno, kadar realne obrestne mere padejo v negativno območje. V trenutnih razmerah, ko inflacija ponovno narašča, a so nominalne obrestne mere omejene, je to zelo verjeten scenarij.
Srebro je ena od ključnih industrijskih kovin, ki so tesno povezane z razvojem visoke tehnologije. Industrijski segment predstavlja do 40 odstotkov povpraševanja po srebru in srebro se umešča v sam vrh strateških surovin prihodnosti. Prodaja polprevodnikov je v letu 2024 dosegla rekordno vrednost, v letu 2025 pa naj bi beležila dvomestno rast. Tržne analize potrjujejo, da je cena srebra v ključni fazi bikovskega cikla in se giblje proti rekordni vrednosti 50 dolarjev za trojsko unčo. Od aprila letos je cena srebra zrasla za 35 odstotkov, na skoraj 40 dolarjev za trojsko unčo. V primeru preboja te meje, lahko cena srebra precej hitro doseže rekordne ravni iz leta 2011. Dodatna podpora rasti cene srebra izhaja iz razmerja med zlatom in srebrom, to je prejšnji mesec znova doseglo mejo 100. Pomeni, da je bilo zlato v relativnem smislu precenjeno glede na srebro, kar kaže na odlično priložnosti za nakup srebra. Analize kažejo, da bi se razmerje lahko spustilo proti 50, kar bi pomenilo izjemno rast cene srebra v primerjavi z zlatom v relativnem smislu.

Trg platine in paladija je trenutno v fazi konsolidacije po ostrem vzponu. 18. julija letos je cena platine dosegla najvišjo vrednost od leta 2014 (1.474 dolarjev za trojsko unčo), cena paladija pa na isti datum najvišjo vrednost od leta 2023, in sicer 1.297 dolarjev za trojsko unčo (LBMA fiksing). Rast cene platine izhaja iz povpraševanja po nakitu iz platine, ki ponovno narašča. Paladij medtem ostaja ključen element v avtomobilski industriji, kljub postopnemu prehodu na električna vozila. Čeprav imata oba manjšo tržno globino v primerjavi s trgom zlata in srebra, sta ključni del povpraševanja po strateških kovinah.