Numizmatika skozi zgodovino

[singlepic=72,320,240,,left]

Palača pretesna za vse spomine, Narodni muzej Slovenije

Numizmatika je v slovarju slovenskega knjižnega jezika zapisana kot zbiranje kovinskega in papirnatega denarja. Izvorno gre za grški izraz nomisma in latinski nummus, oba pomenita denar. Danes dajemo pojmu numizmatika precej širši pomen. Strokovnjaki, numizmatiki in tudi zbiralci ne le da star denar zbirajo, temveč ga tudi preučujejo. Leksikon antične numizmatike slednjo opisuje kot znanstveno vedo, ki iz najrazličnejših vidikov preučuje denarno zgodovino različnih obdobij in je ena najvažnejših pomožnih zgodovinskih ved. Iz zakladnih najdb starih kovancev se lahko naučimo veliko zgodovine, saj so v preteklosti že marsikaj razjasnile.

Če želimo natančneje opredeliti pojem numizmatike, zbiranja in preučevanja novcev, moramo vedeti, kdaj se je vse skupaj začelo. In za začetek bi lahko šteli zbiranja lepih kovancev starih Grkov in Rimljanov. Začetnik znanstvenega zbiranja je pesnik Petrarca (1304-1374). Moderna numizmatika pa se je začela v 18. stoletju. V to obdobje sega tudi preučevanje denarja na slovenskem ozemlju. Na osnovi antičnih najdb je recimo zgodovinar Scheonleben dokazoval lociranje rimske Emone. Zgodovinar Valvazor je imel na gradu Bogenšperk bogato numizmatično zbirko. Za njim pa se z numizmatiko kar nekaj časa pri nas ni ukvarjal nihče, morda bi lahko izvzeli le zbiranje novcev. Šele od prve polovice 19. stoletja spet lahko govorimo o numizmatiki. Leta 1948 je bil v Narodnem muzeju Slovenije ustanovljen Numizmatični kabinet, ki se z numizmatiko ukvarja strokovno. Dodajmo še Numizmatično društvo Slovenije, ki je bilo ustanovljeno leta 1956, pred tem je leta 1941 že deloval Slovenski numizmatični klub, predhodnik društva. Društvo je še danes aktivno, med svoje zbiralce pa so sprejeli tudi kartofile, zbiralce razglednic.

Moderna numizmatika je dejavnost zbiranja denarja, tako papirnatega kot kovanega. V svetu se je zelo razširila, tudi pri nas, posebno z uvedbo evra. Danes poznamo plastični denar, kartice, na drugi strani pa še vedno uporabljamo klasične hranilnike. Oboje lahko štejemo med numizmatiko, čeprav s preučevanjem starih kovancev nimata tako rekoč nobene zveze. Zbiralci zbirajo in so zbirali tudi primitiven denar, ki se je ohranil še iz časov pr. Kr. Obsega vse, od kosov rude, školjk, kavrijev, do raznih oblik kovine (krogle, noži, zvončki), kar so nekoč uporabljali namesto denarja. Prav gotovo pa ima posebno mesto pri zbiranju kovani denar iz zlata. Zlato že samo po sebi kot dragocena kovina pomeni sredstvo, ki ne izgublja vrednosti in je zato primerno za »zbiranje«. Že od nekdaj so zlato uporabljali za kovanje denarja in vse od časov starih Grkov in Rimljanov ima ta plemenita kovina posebno veljavo. Zlato je mehka kovina, zelo primerna za izdelovanje kovancev. Zlatniki so zelo lepi in ker zlato ne oksidira, so se ohranili izredni primerki stari tisoč let in več.

Miran Trontelj, priznani slovenski numizmatik (1940-2012)

[singlepic=27,150,191,,]

[singlepic=20,150,110,,]

[singlepic=16,150,113,,]

[singlepic=17,150,132,,]


3

 

KONSEKRACIJSKI ANTONINIJANI KOVANI V ČASU CESARJA TRAJANA DECIJA (249 – 251), avtor Bogdan Kandus, numizmatik

Bogdan Kandus, tekst

NEOBJAVLJENI ANTONINIJAN CESARJA PROBUSA (276 – 282) IZ KOVNICE SISCIA, avtor Bogdan Kandus, numizmatik

pdf